Ursula von der Leyen deli politična darila

Pričakovana je sicer izvolitev nemške političarke, a nihče ne more izključiti presenečenja.

Objavljeno
16. julij 2019 06.30
Posodobljeno
16. julij 2019 06.45
Tajno glasovanje, ki bo pokazalo, ali je bila von der Leynova dovolj prepričljiva, bo ob 18. uri. FOTO: Reuters
Strasbourg – Bo Ursuli von der Leyen uspelo doseči magično številko 374 poslanskih glasov za izvolitev na položaj predsednice evropske komisije? To je vprašanje, ki bo zaznamovalo današnjo dramo na zasedanju evropskega parlamenta.

Med sogovorniki iz političnih skupin je razširjeno pričakovanje, da bo nemški obrambni ministrici na koncu uspelo, a negotovost je kljub temu velika. Von der Leynova ima pred glasovanjem povsem trdno zaslombo le v svoji evropski ljudski stranki (EPP).

V drugi največji skupini, socialistih in demokratih (S&D), so sinoči še pripravljali strategijo za odločanje. Voditelji iz njihovih vrst s španskim premierom Pedrom Sánchezom na čelu so sodelovali v sprejetju kadrovskega svežnja na vrhu EU pred dvema tednoma, zato bi bilo pričakovano, da bodo parlamentarci sledili njihovi odločitvi.


Razdor med socialisti


Bolj gotovo je v tretji največji skupini, v Prenovimo Evropo (nekdanji liberalni Alde), saj naj bi podprli kandidatko po izbiri njihovega najmočnejšega voditelja, francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Obe skupini sta na von der Leynovo naslovili različne zahteve. Čeprav v liberalnem taboru niso povsem zadovoljni z odgovori, ima kandidatka pri njih zagotovljeno široko podporo.

Bolj kritični so številni socialisti. Niti evropski poslanci iz vrst nemških socialdemokratov si še niso premislili in kljub številnim kritikam njihovega ravnanja iz lastnih vrst vztrajajo pri nasprotovanju rojakinji.
 

Bo razvpiti Selmayr moral oditi?


Von der Leynova je ponudila nekaj »bonbončkov«. Zavezala se je, da bo pripravila načrt za zvišanje cilja za znižanje izpustov CO2 do leta 2030 (v primerjavi z letom 1990) s 40 na 55 odstotkov. V obeh skupinah sicer nergajo glede načrtov za ukrepanje proti državam, ki da ne spoštujejo načel pravne države. To zadeva predvsem postopke proti Madžarski in Poljski po 7. členu pogodbe o EU.

V socialističnem taboru naj bi odločitev sprejeli tik pred glasovanjem. Slovenska poslanca iz vrst S&D, Milan Brglez in Tanja Fajon, sta med večjimi dvomljvci. Proti von der so Leynovi tudi Nemci, Francozi, Nizozemci, Poljaki, Avstrijci, Britanci. Zagovarjajo pa jo socialisti iz Italije, Španije, Portugalske, Skandinavije.

Von der Leynova je v pogovorih z EPP sicer še posredno napovedala, da bo vplivni generalni sekretar evropske komisije, Nemec Martin Selmayr, moral oditi s položaja. Njegovo imenovanje je sprožilo val kritik v evropskem parlamentu. 

Posebno odločno so se proti nemški političarki postavili zeleni. Med drugim opozarjajo, da utegne biti izvoljena s pomočjo nacionalistov in populistov, denimo z glasovi poslancev poljske vladajoče stranke Pravo in pravičnost. Pomenljivo je, da so se zeleni na hitro odločili proti von der Leynovi, čeprav bi skladno z njihovim zagovarjanjem enakopravnosti spolov, socialne pravičnosti in bolj federalnega modela EU morala biti za njih skoraj optimalna kandidatka.

Von der Leynova bi bila sicer prva ženska na čelu evropske komisije in prva oseba iz Nemčije po 50 letih. Napovedala je, da bo jutri ne glede na razplet glasovanja odstopila s položaja ministrice za obrambo.


Rezultat bo znan zvečer


Kandidatka bo v govoru ob 9. uri poskušala prepričati poslance. Sledila bo razprava. Tajno glasovanje bo ob 18. uri, po nekajurnem premoru, ko se bodo v ozadju še sklepale kupčije. Veliko je nejasnosti, kaj bi sledilo, če bi bil kandidat za predsednika evropske komisije prvič zavrnjen. Nastala bi medinstitucionalna kriza in vprašljiv bi utegnil biti celoten kadrovski sveženj.

Če bo padla von der Leynova, bo moral evropski svet v mesecu dni predlagati novega kandidata. Tudi če bo potrjena, bo sledilo naslednje merjenje moči jeseni, na zaslišanjih kandidatov za komisarje.