Ursula von der Leyen pred ciljno črto
Znani vsi kandidati, predstavitev ekipe v torek, slovenski kandidat Janez Lenarčič še vedno čaka na intervju.
Odpri galerijo
Ursula von der Leyen dela še zadnje kadrovske poteze. Zadnji kandidat za njeno ekipo je proevropski italijanski politik Paolo Gentiloni. FOTO: Ciro De Luca/Reuters
Bruselj – Z odločitvijo italijanske vlade, da za prihodnjega komisarja predlaga nekdanjega levosredinskega premiera in zunanjega ministra Paola Gentiloneja, je izvoljena predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen dobila ime zadnjega kandidata za svojo kadrovsko sestavljanko.
Nemška krščanska demokratka, ki bo 1. novembra – celotno evropsko komisijo mora potrditi evropski parlament – nasledila Jean-Clauda Junckerja, bo svojo ekipo predstavila v torek. Čeprav je Združeno kraljestvo še članica EU, nima komisarskega kandidata, saj je za 31. oktober predviden brexit.
O podrobnostih razdelitve položajev v prihodnji komisarski ekipi krožijo le bolj ali manj neuradne informacije. Kot smo v Delu poročali v prejšnjih dneh, je von der Leynova imela odprtih le še nekaj (od štiri do pet) položajev, ki so bili povezani s čakanjem na italijanski predlog.
Med imeni iz držav članic (vključno z von der Leynovo) je dvanajst žensk in štirinajst moških. Ni še jasno, kaj bo z romunskim izborom, saj je Bukarešta v Bruselj poslala imeni kandidata in kandidatke. Po političnem razmerju sil je devet članic predlagalo politike iz EPP, šest jih je iz liberalnega tabora Renew Europe (Slovenec Janez Lenarčič je prištet k njim), deset pa je socialdemokratov. V ekipi bosta še mladi, 28-letni Litovec Virginijus Sinkevičius iz Zelenih in konservativno-reformistični (ECR) Poljak Janusz Wojciechowski.
Tako politična družina kot države članice želijo zase čim močnejše resorje. V EPP kot svoje interese med drugim navajajo proračun (kot kandidat se omenja Avstrijec Johannes Hahn), migracije ali digitalno gospodarstvo. Neuradno je slišati, da je v igri za komisarja za trgovino »njihov« Irec Phil Hogan.
Ciprska krščanska demokratka Stella Kyriakidou naj bi postala evropska komisarka za zdravje. Za enega od šibkih členov velja madžarski kandidat László Trócsányi iz Fidesza, ki bi utegnil imeti težave med zaslišanjem v odboru evropskega parlamenta. Tudi glede Poljaka Wojciechowskega je slišati podobne namige.
V zadnjih mandatih evropske komisije je zmeraj kateri od kandidatov imel resne težave. Pred petimi leti je po parlamentarnem zaslišanju izpadla slovenska kandidatka Alenka Bratušek. O nasledniku Violete Bulc Lenarčiču je sicer slišati, da bo kot izkušeni diplomat, poznavalec vsebinskih dosjejev in političnih razmerij gotovo dobro opravil zaslišanje.
Manj je znanega glede področja, ki naj bi ga dobil. Na uradni intervju z von der Leynovo še čaka, predvidoma ga danes še ne bo. Čeprav se v povezavi z njim od začetka pogosto omenja resor širitve (sosedstva), ni jasno, ali bo izbira na koncu res takšna.
Področja, ki sicer niso v interesu prvokategornikov, a so kljub temu zanimiva, so, denimo, raziskave, mednarodno razvojno sodelovanje, humanitarna pomoč.
Če bo držalo pisanje Politica, naj bi Čehinja Věra Jourová, ki je bila pod Junckerjem pristojna za pravosodje in varstvo potrošnikov, prevzela področje pravne države. To bi bilo povedno, ker imata dve višegrajski državi, Madžarska in Poljska, v očeh Bruslja resne težave na področju vladavine prava.
Po predstavitvi kolegija v torek bodo postopki hitro stekli, saj se konec meseca začnejo zaslišanja pred odbori evropskega parlamenta.
Nemška krščanska demokratka, ki bo 1. novembra – celotno evropsko komisijo mora potrditi evropski parlament – nasledila Jean-Clauda Junckerja, bo svojo ekipo predstavila v torek. Čeprav je Združeno kraljestvo še članica EU, nima komisarskega kandidata, saj je za 31. oktober predviden brexit.
O podrobnostih razdelitve položajev v prihodnji komisarski ekipi krožijo le bolj ali manj neuradne informacije. Kot smo v Delu poročali v prejšnjih dneh, je von der Leynova imela odprtih le še nekaj (od štiri do pet) položajev, ki so bili povezani s čakanjem na italijanski predlog.
Med imeni iz držav članic (vključno z von der Leynovo) je dvanajst žensk in štirinajst moških. Ni še jasno, kaj bo z romunskim izborom, saj je Bukarešta v Bruselj poslala imeni kandidata in kandidatke. Po političnem razmerju sil je devet članic predlagalo politike iz EPP, šest jih je iz liberalnega tabora Renew Europe (Slovenec Janez Lenarčič je prištet k njim), deset pa je socialdemokratov. V ekipi bosta še mladi, 28-letni Litovec Virginijus Sinkevičius iz Zelenih in konservativno-reformistični (ECR) Poljak Janusz Wojciechowski.
Tako politična družina kot države članice želijo zase čim močnejše resorje. V EPP kot svoje interese med drugim navajajo proračun (kot kandidat se omenja Avstrijec Johannes Hahn), migracije ali digitalno gospodarstvo. Neuradno je slišati, da je v igri za komisarja za trgovino »njihov« Irec Phil Hogan.
Madžar lahko pričakuje težave
Ciprska krščanska demokratka Stella Kyriakidou naj bi postala evropska komisarka za zdravje. Za enega od šibkih členov velja madžarski kandidat László Trócsányi iz Fidesza, ki bi utegnil imeti težave med zaslišanjem v odboru evropskega parlamenta. Tudi glede Poljaka Wojciechowskega je slišati podobne namige.
V zadnjih mandatih evropske komisije je zmeraj kateri od kandidatov imel resne težave. Pred petimi leti je po parlamentarnem zaslišanju izpadla slovenska kandidatka Alenka Bratušek. O nasledniku Violete Bulc Lenarčiču je sicer slišati, da bo kot izkušeni diplomat, poznavalec vsebinskih dosjejev in političnih razmerij gotovo dobro opravil zaslišanje.
Kateri resor bo dobil Lenarčič?
Manj je znanega glede področja, ki naj bi ga dobil. Na uradni intervju z von der Leynovo še čaka, predvidoma ga danes še ne bo. Čeprav se v povezavi z njim od začetka pogosto omenja resor širitve (sosedstva), ni jasno, ali bo izbira na koncu res takšna.
Področja, ki sicer niso v interesu prvokategornikov, a so kljub temu zanimiva, so, denimo, raziskave, mednarodno razvojno sodelovanje, humanitarna pomoč.
Če bo držalo pisanje Politica, naj bi Čehinja Věra Jourová, ki je bila pod Junckerjem pristojna za pravosodje in varstvo potrošnikov, prevzela področje pravne države. To bi bilo povedno, ker imata dve višegrajski državi, Madžarska in Poljska, v očeh Bruslja resne težave na področju vladavine prava.
Po predstavitvi kolegija v torek bodo postopki hitro stekli, saj se konec meseca začnejo zaslišanja pred odbori evropskega parlamenta.
