Ursula von der Leyen: Evropa bo branila vsako ped svojega ozemlja

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta v Strasbourgu začela govor o stanju v Uniji. »Evropa je v boju,« je dejala na začetku. Po njenih besedah je to boj za celino, ki je enotna in v miru, za vrednote in demokracijo, za svobodo in odločanje o prihodnosti. »Ne motite se – to je boj za našo prihodnost,« je poudarila. Evropa se mora boriti za svoj položaj v svetu, »v katerem so številne sile ambivalentne ali odkrito sovražne do nje.«

Govor in razpravo smo prenašali v živo:

V prvem delu je poudarila, da se mora vojna v Ukrajini končati s pravičnim in trajnim mirom, »kajti svoboda Ukrajine je svoboda Evrope«. Napovedala je, da bo gostila vrh mednarodne koalicije za vrnitev ukrajinskih otrok iz Rusije. Po ruski kršitvi poljskega zračnega prostora z več droni je izrazila polno solidarnost Evrope s Poljsko. 

Aljasko je bilo težko prebaviti

Opozorila je, da »slik z Aljaske, kjer sta se srečala Donald Trump in Vladimir Putin, ni bilo lahko prebaviti«. A le nekaj dni pozneje so v Washington prišli evropski voditelji, da izrazijo podporo predsedniku Volodimirju Zelenskemu in podajo jasne zaveze.

Von der Leynova je prepričana, da je bil odtlej dosežen konkreten napredek. Poudarila je, da je 26 držav pripravljenih sodelovati pri zagotavljanju varnosti v Ukrajini – bodisi z neposrednim prispevkom sil bodisi s finančno podporo. Napovedala je tudi, da bo Evropska unija pripravila nove rešitve za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v EU za financiranje pomoči Ukrajini, na primer prek posojil. »Ukrajina bo posojilo vrnila, ko bo Rusija plačala reparacije,« je dodala.

Evropski semester za obrambo

Napovedala je, da bo EU šla tudi v zavezništvo z Ukrajino na področju proizvodnje dronov. Prepričana je, da se rusko vojno gospodarstvo ne bo končalo, tudi če bo vojne konec. »To pomeni, da mora biti Evropa pripravljena prevzeti odgovornost za lastno varnost,« je dejala.

Posebej je poudarila nujnost zagotavljanja varnosti vzhodnega krila EU med Baltikom in Črnim morjem. »Evropa bo branila vsako ped svojega ozemlja,« je dodala. Postavili bodo obrambne cilje do leta 2030 in »evropski semester« za obrambo, v katerem bodo redno spremljali njihovo uresničevanje.

Predlog za več sankcij proti Izraelu

Dogajanje v Gazi je označila za nesprejemljivo. Lakota po njenih besedah ne more biti »orožje vojne«. »V dobro otrok in človečnosti se mora to končati,« je poudarila. Zagotovljen mora biti tudi neoviran dostop za humanitarno pomoč v Gazo.

Napovedala je zamrznitev dvostranske pomoči Izraelu. To ne bo vplivalo na sodelovanje z izraelsko civilno družbo in Jad Vašemom. Svetu EU bodo predlagali tudi sankcije proti skrajnim izraelskim ministrom in nasilnim naseljencem na Zahodnem bregu. Predlagali pa bodo tudi trgovinski del pridružitvenega sporazuma z Izraelom.

Napovedala je nadaljevanje prizadevanj za večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva. »Da zaščitimo delovna mesta, moramo zagotoviti lažje poslovanje v EU,« je dejala. Dodatno naj bi poenostavili pravila še na področjih vojaške mobilnosti in digitalne industrije.

Ursuli von der Leyen se je uspelo zbližati z ­Donaldom Trumpom. FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters

Zagotovili naj bi tudi dodatnih 1,8 milijarde evrov za spodbude proizvodnje baterij v Evropi. Na področju javnih naročil bo vpeljano merilo »made in Europe«. Evropsko umetno inteligenco je opisala kot »bistveno za našo prihodnost«. Med drugim naj bi veliko vlagali v gigatovarne umetne inteligence.

Prihodnost avta je električna

Glede prepovedi klasičnih avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje z letom 2035 je dejala, da pripravljajo načrtovani pregled tega cilja, spoštovali pa bodo tehnološko nevtralnost. Vlagati pa bi morali v majhna, dostopna vozila. Prepričana je, da potrebujemo evropski e-avtomobil, ki bo okoljski, dostopen in narejen v Evropi, z evropsko dobavno verigo. »Ne smemo dovoliti Kitajski in ostalim, da osvojijo ta trg. Ne glede na vse – prihodnost je električna in Evropa bo del tega,« je dejala.

Napovedala je tudi prvi evropski načrt za dostopna stanovanja. Pregledali bodo pravila državnih pomoči, da bi olajšali ukrepe na področju stanovanje politike.

Ocenila je, da bi morali na nekaterih področjih EU, denimo v zunanji politiki, vpeljati odločanje s kvalificirano večino. »Čas je, da se osvobodimo okovov soglasja,« je dejala. Tako bi bila Unija hitrejša in bi prinašala koristi Evropejcem.

Branila je tudi trgovinski sporazum, ki ga je dosegla z Donaldom Trumpom, saj je prepričana, da zagotavlja »ključno stabilnost naših odnosov z ZDA v času velike svetovne negotovosti«. »Pomislite na posledice, ki bi jih imela popolna trgovinska vojna z ZDA. Predstavljajte si kaos,« je nadaljevala.

Prav tako je napovedala večjo diverzifikacijo in nova trgovinska partnerstva. »Osemdeset odstotkov naše trgovine poteka z državami, ki niso ZDA. V časih, ko svetovni trgovinski sistem razpada, z dvostranskimi sporazumi zagotavljamo svetovna pravila,« je opozorila.

Govoru je sledilapol tri ure dolga razprava, vendar nobenemu od devetih evropskih poslancev iz Slovenije ni uspelo dobiti besede.