Usoda brexita bo odločena na Otoku
Politična blokada v Westminstru je za zdaj videti preveč resnična, da bi jo lahko odpisali kot pogajalsko taktiko.
Odpri galerijo
Britanska premierka Theresa May. REUTERS/Wolfgang Rattay
Težave pri sklepanju dogovora o rešitvi vprašanja irske meje v pogajanjih o brexitu si je mogoče razlagati na dva načina: po prvi razlagi so si pričakovanja pogajalcev še vedno preveč vsaksebi, da bi lahko dosegli preboj, po drugi gre za politično predstavo, namenjeno zadovoljevanju pričakovanj britanske javnosti.
Če pogledamo britanski notranjepolitični kontekst, je hitro jasno, zakaj tako rekoč noben opazovalec in celo nekateri evroskeptiki v vrstah konservativne stranke vnaprej nočejo izključiti ne ene ne druge razlage. Razlikovanje med realnostjo in fikcijo v pogajanjih je čedalje težje. Jasno je, da tako London kot Bruselj pri uveljavljanju svojih interesov uporabljata vse taktike, ki so jima na voljo. Toda politična blokada na Otoku je za zdaj videti preveč resnična, da bi jo lahko odpisali kot pogajalsko taktiko.
Nobenega dvoma ni, da je vzrok za blokado politične in ne tehnične ali pravne narave. Sklenitev dogovora preprečuje dejstvo, da je večina konservativne vlade v britanskem parlamentu odvisna od desetih poslanskih glasov severnoirskih demokratičnih unionistov (DUP) in da je vladajoča konservativna stranka notranje razcepljena o tem, kakšen brexit bi najbolj ustrezal britanskim nacionalnim interesom.
Stališča nasprotnikov popuščanja EU pri irskem vprašanju so izrazito nepremakljiva, predvsem pa neugodna za premierko Thereso May, ki za kakršenkoli dogovor z EU potrebuje jasno podporo parlamenta, v katerem obvladuje le tesno večino.
Poslanci DUP so napovedali, da bodo skupaj z od 30 do 40 evroskeptiki iz vrst konservativne stranke glasovali proti vsakemu dogovoru z Brusljem, ki bo kršil zavezo britanske vlade o tem, da bo Severna Irska v odnosu do Unije obravnavana enako kot drugi deli Združenega kraljestva. V DUP vztrajajo, da so njihova opozorila o umiku podpore vladi resnična. »Enega dela Združenega kraljestva ne morejo pustiti na samem, podvreči pravilom, ki jih postavlja Bruselj,« je poudaril Nigel Dodds, vodja strankinih poslancev v britanskem parlamentu, in opozoril, da bi bile »ustavne in gospodarske posledice takšnega pristopa dolgoročno katastrofalne«.
Skrbi DUP so v nekaterih pogledih upravičene. Obstaja tudi realna nevarnost, da bi ob morebitnem obstanku Severne Irske v evropski carinski uniji tudi drugi deli Združenega kraljestva zahtevali podobne izjeme. Najočitnejša kandidatka za to je Škotska. Nov referendum o škotski neodvisnosti je tudi po mnenju vidnih konservativcev zadnje, kar država potrebuje v času izstopanja iz EU.
Če pogledamo britanski notranjepolitični kontekst, je hitro jasno, zakaj tako rekoč noben opazovalec in celo nekateri evroskeptiki v vrstah konservativne stranke vnaprej nočejo izključiti ne ene ne druge razlage. Razlikovanje med realnostjo in fikcijo v pogajanjih je čedalje težje. Jasno je, da tako London kot Bruselj pri uveljavljanju svojih interesov uporabljata vse taktike, ki so jima na voljo. Toda politična blokada na Otoku je za zdaj videti preveč resnična, da bi jo lahko odpisali kot pogajalsko taktiko.
Nobenega dvoma ni, da je vzrok za blokado politične in ne tehnične ali pravne narave. Sklenitev dogovora preprečuje dejstvo, da je večina konservativne vlade v britanskem parlamentu odvisna od desetih poslanskih glasov severnoirskih demokratičnih unionistov (DUP) in da je vladajoča konservativna stranka notranje razcepljena o tem, kakšen brexit bi najbolj ustrezal britanskim nacionalnim interesom.
Izjeme bi vodile v nove izjeme
Stališča nasprotnikov popuščanja EU pri irskem vprašanju so izrazito nepremakljiva, predvsem pa neugodna za premierko Thereso May, ki za kakršenkoli dogovor z EU potrebuje jasno podporo parlamenta, v katerem obvladuje le tesno večino.
Poslanci DUP so napovedali, da bodo skupaj z od 30 do 40 evroskeptiki iz vrst konservativne stranke glasovali proti vsakemu dogovoru z Brusljem, ki bo kršil zavezo britanske vlade o tem, da bo Severna Irska v odnosu do Unije obravnavana enako kot drugi deli Združenega kraljestva. V DUP vztrajajo, da so njihova opozorila o umiku podpore vladi resnična. »Enega dela Združenega kraljestva ne morejo pustiti na samem, podvreči pravilom, ki jih postavlja Bruselj,« je poudaril Nigel Dodds, vodja strankinih poslancev v britanskem parlamentu, in opozoril, da bi bile »ustavne in gospodarske posledice takšnega pristopa dolgoročno katastrofalne«.
Skrbi DUP so v nekaterih pogledih upravičene. Obstaja tudi realna nevarnost, da bi ob morebitnem obstanku Severne Irske v evropski carinski uniji tudi drugi deli Združenega kraljestva zahtevali podobne izjeme. Najočitnejša kandidatka za to je Škotska. Nov referendum o škotski neodvisnosti je tudi po mnenju vidnih konservativcev zadnje, kar država potrebuje v času izstopanja iz EU.
