Ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za pregon Vladimirja Putina

Šestintrideset držav, večinoma evropskih, je podprlo ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za pregon ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi zločina agresije proti Ukrajina. Tribunal bo imel sedež v Haag, formalno podporo pa je dobil na srečanju zunanjih ministrov Sveta Evrope.

Države podpisnice so sprejele resolucijo o ustanovitvi upravnega odbora, ki bo nadzoroval delovanje tribunala, potrjeval proračun ter imenoval sodnike in tožilce. Med podpisnicami sta tudi Slovenija in Evropska unija, medtem ko se štiri članice EU - Bolgarija, Madžarska, Malta in Slovaška - pobudi niso pridružile.

Ukrajinski zunanji minister Andrii Sybiha je ustanovitev tribunala označil za »točko brez vrnitve« pri iskanju pravice za rusko invazijo. Dejal je, da bo tribunal Putina zapisal v zgodovino »kot kriminalca«, in pri tem omenil nürnberške procese proti nacističnim voditeljem po drugi svetovni vojni.

Države podpisnice so sprejele resolucijo o ustanovitvi upravnega odbora, ki bo nadzoroval delovanje tribunala, potrjeval proračun ter imenoval sodnike in tožilce. Med podpisnicami sta tudi Slovenija in Evropska unija, medtem ko se štiri članice EU - Bolgarija, Madžarska, Malta in Slovaška - pobudi niso pridružile (na fotografiji srečanje zunanjih ministrov Sveta Evrope). FOTO: Reuters

Posebno sodišče naj bi zapolnilo pravno vrzel, ki je Mednarodnemu kazenskemu sodišču oteževala pregon zločina agresije. Kljub temu tribunal verjetno ne bo mogel neposredno soditi Putinu, dokler bo na položaju predsednika Rusije, saj uživa imuniteto voditelja države.

Generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset je države pozval, naj čim prej zagotovijo financiranje in zakonodajne podlage za začetek delovanja sodišča. Evropska unija je za projekt že namenila deset milijonov evrov.

Projekt spremljajo tudi politične napetosti zaradi pomanjkanja podpore ZDA pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Trumpova prizadevanja za mirovni dogovor med Rusijo in Ukrajino so sprožila vprašanja o prihodnji vlogi tribunala, saj je osnutek mirovnega načrta lani omenjal možnost splošne amnestije za vojne zločine.

Tribunal bo dopolnjeval tudi register škode, ki zbira zahtevke žrtev ruske agresije, ter posebna komisija za odškodnine, ki bo odločala o izplačilih, še navaja Euronews.