Utrjevanje evra s polžjo hitrostjo
Macronove velikopotezne zamisli se le počasi uresničujejo – Večji premiki glede denarne unije napovedani za decembrski vrh EU.
Odpri galerijo
Francosko-nemški predlog bo najbrž še temeljito prevetren, ko se bo o njem odločalo na ravni članic. FOTO: Reuters
Bruselj – Četudi velikega preboja, kakršnega je v znamenitem govoru na Sorboni lani začrtal francoski predsednik Emmanuel Macron, gotovo ne bo, se na področju utrjevanja območja z evrom le opazni manjši premiki.
Tako sta na zasedanju evrskih finančnih ministrov Francoz Bruno Le Maire in Nemec Olaf Scholz predstavila kolegom skupni načrt za poseben proračun držav z evrom. Macron je snoval proračun, ki bi znašal kar nekaj odstotkov BDP, a v dvostranskem dokumentu ni več sledu takšne velikopoteznosti. Evrski proračun predvidoma ne bo ločen, ampak sestavni del celotnega proračuna EU. Kljub temu bo namenjen le državam z evrom.
Niti približno ni jasno, kako visok bi bil takšen proračun. Proračun EU se znaša okoli odstotek BND in v prihodnjem proračunskem obdobju 2021–2027 se po predlogu utegne zvišati kvečjemu na 1,14 odstotka. Manevrskega prostora za velike finančne projekte ni. V severnih članicah Macronove načrte spremljajo z veliko zadržki.
Francoski minister za finance Le Maire je poleti omenjal znesek med 20 in 25 milijardami evrov. Glede financiranja je še kar nekaj nejasnosti. Kot enega od virov navajajo davek na finančne transakcije in prispevke članic. V francosko-nemškem dokumentu pišejo, da naj bi proračun spodbujal konkurenčnost, zbliževanje in stabilizacijo območja z evrom. To naj bi zagotavljali z naložbami v šibkejše regije in z inovacijami.
Tudi evropska komisija je maja v svojem predlogu za proračun 2021–2027 predlagala novi postavki: stabilizacijsko funkcijo za blažitev gospodarskih šokov in finančno pomoč za strukturne reforme. Stabilizacijska funkcija bi bila vredna 30 milijard evrov. Država bi lahko dobila pomoč v primeru velikega asimetričnega šoka in hitrega povečevanja brezposelnosti. Za podporo strukturnim reformam je predvidenih 22 milijard evrov, od tega za Slovenijo 102 milijona evrov v dveh fazah.
Med drugimi članicami ni bilo ne opaznega navdušenja ne ostrih kritik predloga. Edina izjema z izrazito kritično držo je Italija, ki je s svojim proračunom že tako v bitki z evropsko komisijo in drugimi članicami. Bruselj se bo jutri izrekel o evrskih proračunih za prihodnje leto. Francosko-nemški predlog bo najbrž še temeljito prevetren, ko se bo o njem odločalo na ravni članic. Glede načrtovanega poglabljanja denarne unije naj bi se zgodili večji premiki na decembrskem vrhu EU. Nerešenih je še kar nekaj vprašanj, je pokazalo zasedanje finančnih ministrov. Evropski komisar za gospodarske zadeve Pierre Moscovici je prepričan, da bi z zmanjševanjem tveganj v bankah že lahko bremena začeli deliti med članicami, denimo pri pomoči za reševanje bank.
Tako sta na zasedanju evrskih finančnih ministrov Francoz Bruno Le Maire in Nemec Olaf Scholz predstavila kolegom skupni načrt za poseben proračun držav z evrom. Macron je snoval proračun, ki bi znašal kar nekaj odstotkov BDP, a v dvostranskem dokumentu ni več sledu takšne velikopoteznosti. Evrski proračun predvidoma ne bo ločen, ampak sestavni del celotnega proračuna EU. Kljub temu bo namenjen le državam z evrom.
Niti približno ni jasno, kako visok bi bil takšen proračun. Proračun EU se znaša okoli odstotek BND in v prihodnjem proračunskem obdobju 2021–2027 se po predlogu utegne zvišati kvečjemu na 1,14 odstotka. Manevrskega prostora za velike finančne projekte ni. V severnih članicah Macronove načrte spremljajo z veliko zadržki.
Nejasnosti glede financiranja
Francoski minister za finance Le Maire je poleti omenjal znesek med 20 in 25 milijardami evrov. Glede financiranja je še kar nekaj nejasnosti. Kot enega od virov navajajo davek na finančne transakcije in prispevke članic. V francosko-nemškem dokumentu pišejo, da naj bi proračun spodbujal konkurenčnost, zbliževanje in stabilizacijo območja z evrom. To naj bi zagotavljali z naložbami v šibkejše regije in z inovacijami.
Tudi evropska komisija je maja v svojem predlogu za proračun 2021–2027 predlagala novi postavki: stabilizacijsko funkcijo za blažitev gospodarskih šokov in finančno pomoč za strukturne reforme. Stabilizacijska funkcija bi bila vredna 30 milijard evrov. Država bi lahko dobila pomoč v primeru velikega asimetričnega šoka in hitrega povečevanja brezposelnosti. Za podporo strukturnim reformam je predvidenih 22 milijard evrov, od tega za Slovenijo 102 milijona evrov v dveh fazah.
Med drugimi članicami ni bilo ne opaznega navdušenja ne ostrih kritik predloga. Edina izjema z izrazito kritično držo je Italija, ki je s svojim proračunom že tako v bitki z evropsko komisijo in drugimi članicami. Bruselj se bo jutri izrekel o evrskih proračunih za prihodnje leto. Francosko-nemški predlog bo najbrž še temeljito prevetren, ko se bo o njem odločalo na ravni članic. Glede načrtovanega poglabljanja denarne unije naj bi se zgodili večji premiki na decembrskem vrhu EU. Nerešenih je še kar nekaj vprašanj, je pokazalo zasedanje finančnih ministrov. Evropski komisar za gospodarske zadeve Pierre Moscovici je prepričan, da bi z zmanjševanjem tveganj v bankah že lahko bremena začeli deliti med članicami, denimo pri pomoči za reševanje bank.
