V Argentini stavkalo milijon delavcev
Argentinski sindikati in delavci nasprotujejo posojilu Mednarodnega denarnega sklada.
Odpri galerijo
K stavki je argentinske delavci nagovorila Generalna konfederacija delavcev (CGT), druge skupine pa so organizirale tudi demonstracije. FOTO: Eitan Abramovich/AFP
Buenos Aires – V ponedeljek zjutraj po lokalnem času se je v Argentini pričela splošna stavka, v kateri je po ocenah organizatorjev sodelovalo milijon delavcev. V znamenju nasprotovanja posojilu Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je med drugim zastal cestni, železniški in letalski promet.
Argentinske oblasti in IMF sta dogovor o posojilu, vrednem 50 milijard ameriških dolarjev, sklenila junija. Medtem ko vlada argentinskega predsednika Mauricia Macrija vztraja, da je denar ključen za rešitev argentinskega gospodarstva, ki ga med drugim pesti izredno visoka inflacija, je predsednik Delavske stranke Marcelo Ramal zadolževanje pri IMF opisal kot »vojni načrt zoper delavce«, navaja tiskovna agencija AFP. Višina posojila Mednarodnega denarnega sklada bo namreč za 20 milijard dolarjev presegla prvotne napovedi, nasprotniki zadolževanja pa svarijo pred varčevalnimi ukrepi, ki pogojujejo posojilo.
Da je šlo za največjo stavko v zadnjih osmih letih, stavkali so namreč delavci po celotni državi, je na tiskovni konferenci povedal generalni sekretar Generalne konfederacije delavcev (CGT) Juan Carlos Schmid. Splošna stavka ni bila zgolj izraz nasprotovanja posojilu IMF, temveč tudi poziv vladi za ponovna pogajanja o plačah. Te so prilagojene na 15-odstotno inflacijo, ki se je za nerealni cilj izkazala že v mesecu maju. Kot kažejo napovedi, utegne do konca leta inflacija narasti na 30 odstotkov in tako preseči lansko, 25-odstotno inflacijo.
Četudi obsežna, ponedeljkova stavka po prepričanju predsednika Macrija ni koristila nikomur. »Ne verjamem, da je katera izmed vlad v zadnjih desetletjih naredila toliko za delavce, zaposlovanje in ustvarjanje novih priložnosti,« je dejal. Po ocenah argentinskega finančnega ministrstva bo stavka državo stala milijardo dolarjev.
Argentinske oblasti in IMF sta dogovor o posojilu, vrednem 50 milijard ameriških dolarjev, sklenila junija. Medtem ko vlada argentinskega predsednika Mauricia Macrija vztraja, da je denar ključen za rešitev argentinskega gospodarstva, ki ga med drugim pesti izredno visoka inflacija, je predsednik Delavske stranke Marcelo Ramal zadolževanje pri IMF opisal kot »vojni načrt zoper delavce«, navaja tiskovna agencija AFP. Višina posojila Mednarodnega denarnega sklada bo namreč za 20 milijard dolarjev presegla prvotne napovedi, nasprotniki zadolževanja pa svarijo pred varčevalnimi ukrepi, ki pogojujejo posojilo.
Skupina turistov se je med 24-urno stavko fotografirala na Aveniji 9. julija v središču argentinske prestolnice.
Da je šlo za največjo stavko v zadnjih osmih letih, stavkali so namreč delavci po celotni državi, je na tiskovni konferenci povedal generalni sekretar Generalne konfederacije delavcev (CGT) Juan Carlos Schmid. Splošna stavka ni bila zgolj izraz nasprotovanja posojilu IMF, temveč tudi poziv vladi za ponovna pogajanja o plačah. Te so prilagojene na 15-odstotno inflacijo, ki se je za nerealni cilj izkazala že v mesecu maju. Kot kažejo napovedi, utegne do konca leta inflacija narasti na 30 odstotkov in tako preseči lansko, 25-odstotno inflacijo.
Promet v Buenos Airesu je bil v ponedeljek mirnejši kot dan poprej, v nedeljo, gre brati v tiskovnih agencijah. Ker javni prevoz ni obratoval, so po navedbah argentinskega časopisa La Nacion, veliko prometa zabeležili taksisti, ki se stavke niso udeležili, ter ponudnika prevozov Uber in Cabify.
Četudi obsežna, ponedeljkova stavka po prepričanju predsednika Macrija ni koristila nikomur. »Ne verjamem, da je katera izmed vlad v zadnjih desetletjih naredila toliko za delavce, zaposlovanje in ustvarjanje novih priložnosti,« je dejal. Po ocenah argentinskega finančnega ministrstva bo stavka državo stala milijardo dolarjev.
Prazna Avenija 9. julija v centru Buenos Airesa. FOTO: Eitan Abramovich/AFP
