V boju za oblast se vsi sklicujejo na voljo ljudstva

V Sarajevu je boj za oblast pripeljal do blokade kantonalne skupščine. Ker še ni sprejela niti proračuna za leto 2020 niti zakona o začasnem financiranju proračunskih uporabnikov, bi lahko ostalo brez januarske plače 24.000 javnih uslužbencev.



Za politične subjekte v BiH je pomembna oblast v Sarajevu, saj se v prestolnici lomijo kopja o razdelitvi resorjev na vseh drugih ravneh oblasti. Ključni dejavnik boja za oblast je tudi denar, ker proračun omogoča nadzor nad javnimi podjetji, poslovnimi in stanovanjskimi objekti ter infrastrukturo. Kantonalni proračun je bil lani vreden pol milijarde evrov, kar je skoraj tretjina entitetnega proračuna v Federaciji BiH. Ta denar naj bi sedanja oblast trošila nenamensko in v lastno korist.
 

Trojanski konj v državljanski opciji

Po volitvah je kantonalno vlado na čelu s premierom Edinom Fortom sestavilo šest strank: Narod in pravica (NiP), Socialdemokratska stranka BiH (SDPBiH), Naša stranka (NS), Neodvisna bosansko-hercegovska lista (NBL), Zveza za boljšo prihodnost (SBB) in Demokratska fronta (DF). Vladavino te multietnične šesterice je podprla tudi mednarodna skupnost, ki jo je označila za svetel primer boja proti korupciji. Ameriški posebni odposlanec za Balkan Matthew Palmer je ocenil, da je to alternativa oblasti koruptivnih nacionalističnih strank v BiH.

Prvak Stranke demokratske akcije (SDA) Bakir Izetbegović je poudaril, da sedanja kantonalna vlada ne kaže demokratične volje ljudi. Dodal je, da je na volitvah zmagala SDA, prevzem oblasti v Sarajevu pa so ji preprečili s povolilnimi kravjimi kupčijami. SDA se je dogovorila s SBB in DF za koalicijo na vseh ravneh v BiH. S tem je dobila večino v sarajevski skupščini, ki ji omogoča rušenje sedanje kantonalne vlade.



Predsedujočemu predsedstva BiH in prvaku DF Željku Komšiću so očitali, da je povzročil poraz edine programske vlade. Po mnenju kritikov je zadal težek udarec prebujenemu upanju, prislužil pa si je vlogo glavnega krivca in oznako lažnega levičarja ter domoljuba, ki je bil trojanski konj na šibkem državljanskem političnem prizorišču. Komšić je pojasnil, da je zapustil šesterico, ker je namesto Forta upravljal vlado voditelj NiP Elmedin Konaković. Posredno je potrdil navedbe o nenamenski porabi proračunskih sredstev.
 

Pritisk Zahoda naletel na gluha ušesa

SDA je odstopila od aktivnega delovanja v hrvaški krajih v Federaciji BiH in Republiki Srbski z večinoma srbskim življem, ne dovoli pa si odvzeti nadzora na večinsko bošnjaških območjih, vključno s sarajevskim kantonom. Čeprav so veleposlaništva ZDA, Združenega kraljestva, Francije, Nemčije in Italije poudarila, da so se v zadnjem letu prepričala, da je kantonalna vlada z jasno in pozitivno vizijo o izboljšanju življenja ljudi dorasla nalogam, SDA ni odstopila od načrta za njeno rušitev.

Sarajevski kanton se je znašel v pat poziciji. Zaradi nesklepčnosti je propadlo zasedanje skupščine, na katerem naj bi določili datum za razpravo o nezaupnici vladi. Nova večina je zbrala dovolj podpisov za začetek procesa zamenjave vlade in imenovanje Maria Nenadića za novega premiera. Konaković je zatrdil, da je to bil nezakonit poskus prevzema oblasti v kantonu. V imenu poslanskega kluba SDA je Mahir Dević poudaril, da se po vojni še ni zgodilo, da bi manjšina poskusila vladati večini samo zato, da bi kakšen dan dlje ostala na oblasti.

Skrajni rok za odpravo finančne blokade kantona, ki bi lahko prizadela okoli 24.000 zaposlenih v policiji, zdravstvu in šolstvu ter borcev in prejemnikov socialne pomoči, je 31. januar. Politično vprašanje je, kdo bo sklical zasedanje skupščine, na katerem bo sprejet zakon o začasnem financiranju. To lahko stori nova večina, kar bi bila, po mnenju nove manjšine, ki je prav tako napovedala sklic zasedanja, politična anarhija. Ne strinjajo je tudi o tem, ali naj zasedanje vodi predsedujoča Danijela Kristić (NiP) ali kandidat nove večine Mirza Čelik (SDA). V tej sagi se vsi politični subjekti sklicujejo na voljo ljudstva.