V Boliviji po vzporednih volitvah slavi Moralesov zaveznik
Gre za druge volitve tako predsednika kot parlamenta v letu dni, ki jih je oblast zaradi pandemije že večkrat preložila.
Odpri galerijo
Luis Arce, zmagovalec predsedniških volitev, ki ga je v boj poslalo Gibanje za socializem (MAS) nekdanjega predsednika Eva Moralesa. FOTO: Ueslei Marcelino/Reuters
Na nedeljskih predsedniških volitvah v Boliviji je, vsaj sodeč po izidih vzporednih volitev, zmagal nekdanji minister za gospodarstvo Luis Arce, ki ga je v boj poslalo Gibanje za socializem (MAS) nekdanjega predsednika Eva Moralesa. Štetje glasov bo dolgotrajno, analitiki pa predvidevajo obtožbe o volilnih goljufijah in politične nemire.
Kot poročajo tuje tiskovne agencije, 57-letni Arce po vzporednih volitvah televizije Unitel vodi za več kot 20 odstotkov pred zasledovalcem in glavnim tekmecem Carlosom Meso. Za prvega naj bi namreč volilo kar 52,4 odstotka volivcev, za drugega pa 31,5 odstotka. Na tretjem mestu je s 14,1 odstotka desni kandidat Luis Fernando Camacho.
Arce se je že odzval na izide vzporednih volitev z besedami, da je Bolivija »obnovila demokracijo«. »Zelo hvaležen za podporo in zaupanje bolivijskega naroda,« je še zapisal na twitterju in obljubil »obnovo stabilnosti in socialnega miru«. »Enotni, z dostojanstvom in suverenostjo,« je še dodal.
Vodja bolivijske volilne komisije Salvador Romero je po zaprtju volišč pohvalil volilno nedeljo kot »uspešen dan za demokracijo« in sodržavljane pozval, naj mirno počakajo na uradne rezultate. Ti bodo sicer počasnejši kot ponavadi, saj je komisija letos odpovedala običajno hitro štetje glasovnic, češ da ne more zagotoviti njegove točnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi začasna predsednica Bolivije Jeanine Añez, ki sama ni kandidirala na volitvah, je Bolivijce pozvala k potrpežljivosti in izogibanju vsakršnega nasilja. Nasprotno je Morales iz izgnanstva v tujini po twitterju volilnim organom očital, da »zavračajo objavo izidov«, ker poskušajo nekaj »skriti«.
Gre za druge volitve tako predsednika kot parlamenta v letu dni, ki jih je oblast zaradi pandemije že večkrat preložila. Novembra lani je dotedanji predsednik Morales razglasil zmago za že četrti mandat na čelu države, a opozicija je vztrajala, da so volitve zaznamovale prevare. Po več tednih protestov je odstopil in zapustil državo. Trenutno živi v Argentini.
Za zmago na volitvah mora kandidat v prvem krogu zbrati več kot 50 odstotkov glasov, zadostuje pa jih tudi 40, če ima deset odstotnih točk prednosti pred zasledovalcem. V morebitnem drugem krogu, predvidenem za 29. november, bi lahko bil Arce kljub veliki prednosti poražen, saj naj bi Meso podprle še druge stranke, ki si želijo preprečiti vladanje stranki MAS.
Od Moralesovega odhoda se je razdor med nasprotnima taboroma po navedbah analitikov v Boliviji le še poglobil. Ne glede na to, katera stran bo zmagala, bo druga po vsej verjetnosti vztrajala z očitki o volilnih goljufijah in stabilizacija države bo tudi po volitvah le malo verjetna.
Prav tako obstaja bojazen pred ponovitvijo nasilja, kakršno je izbruhnilo po lanskih volitvah in v katerem je bilo ubitih več deset ljudi. Nasilni incidenti in protesti so zaznamovali tudi obdobje pred volitvami. Avgusta so, denimo, podporniki stranke MAS protestirali zaradi prelaganja volitev in po državi postavili več cestnih zapor.
Poleg predsedniških sicer v Boliviji potekajo še parlamentarne volitve. Oba domova kongresa sta trenutno trdno v rokah stranke MAS, ki naj bi po napovedih tudi po volitvah ostala največja stranka, a z manjšo večino.
Kot poročajo tuje tiskovne agencije, 57-letni Arce po vzporednih volitvah televizije Unitel vodi za več kot 20 odstotkov pred zasledovalcem in glavnim tekmecem Carlosom Meso. Za prvega naj bi namreč volilo kar 52,4 odstotka volivcev, za drugega pa 31,5 odstotka. Na tretjem mestu je s 14,1 odstotka desni kandidat Luis Fernando Camacho.
Arce se je že odzval na izide vzporednih volitev z besedami, da je Bolivija »obnovila demokracijo«. »Zelo hvaležen za podporo in zaupanje bolivijskega naroda,« je še zapisal na twitterju in obljubil »obnovo stabilnosti in socialnega miru«. »Enotni, z dostojanstvom in suverenostjo,« je še dodal.
Čakanje na uradne rezultate
Vodja bolivijske volilne komisije Salvador Romero je po zaprtju volišč pohvalil volilno nedeljo kot »uspešen dan za demokracijo« in sodržavljane pozval, naj mirno počakajo na uradne rezultate. Ti bodo sicer počasnejši kot ponavadi, saj je komisija letos odpovedala običajno hitro štetje glasovnic, češ da ne more zagotoviti njegove točnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi začasna predsednica Bolivije Jeanine Añez, ki sama ni kandidirala na volitvah, je Bolivijce pozvala k potrpežljivosti in izogibanju vsakršnega nasilja. Nasprotno je Morales iz izgnanstva v tujini po twitterju volilnim organom očital, da »zavračajo objavo izidov«, ker poskušajo nekaj »skriti«.
Gre za druge volitve tako predsednika kot parlamenta v letu dni, ki jih je oblast zaradi pandemije že večkrat preložila. Novembra lani je dotedanji predsednik Morales razglasil zmago za že četrti mandat na čelu države, a opozicija je vztrajala, da so volitve zaznamovale prevare. Po več tednih protestov je odstopil in zapustil državo. Trenutno živi v Argentini.
Bojazen pred ponovitvijo nasilja
Za zmago na volitvah mora kandidat v prvem krogu zbrati več kot 50 odstotkov glasov, zadostuje pa jih tudi 40, če ima deset odstotnih točk prednosti pred zasledovalcem. V morebitnem drugem krogu, predvidenem za 29. november, bi lahko bil Arce kljub veliki prednosti poražen, saj naj bi Meso podprle še druge stranke, ki si želijo preprečiti vladanje stranki MAS.
Od Moralesovega odhoda se je razdor med nasprotnima taboroma po navedbah analitikov v Boliviji le še poglobil. Ne glede na to, katera stran bo zmagala, bo druga po vsej verjetnosti vztrajala z očitki o volilnih goljufijah in stabilizacija države bo tudi po volitvah le malo verjetna.
Prav tako obstaja bojazen pred ponovitvijo nasilja, kakršno je izbruhnilo po lanskih volitvah in v katerem je bilo ubitih več deset ljudi. Nasilni incidenti in protesti so zaznamovali tudi obdobje pred volitvami. Avgusta so, denimo, podporniki stranke MAS protestirali zaradi prelaganja volitev in po državi postavili več cestnih zapor.
Poleg predsedniških sicer v Boliviji potekajo še parlamentarne volitve. Oba domova kongresa sta trenutno trdno v rokah stranke MAS, ki naj bi po napovedih tudi po volitvah ostala največja stranka, a z manjšo večino.
