V Hamburgu prve prepovedi za dizelska vozila  

Kritike prihajajo z vseh strani, predstavniki avtomobilske industrije vidijo boljše poti  

Objavljeno
31. maj 2018 18.00
Posodobljeno
31. maj 2018 18.28
Prometni znak na hamburški aveniji Max Brauer, ki prepoveduje promet avtomobilom z dizelskim motorjem.
Foto Daniel Bockwoldt/ AFP
Berlin – Hamburg kot prvo nemško mesto uvaja dizelske prepovedi, a bo morala za njihovo uveljavitev na delo policija. Ker ta za zdaj kršitelje le informira, so v hanzeatskem mestu na obeh prizadetih odsekih v četrtek našteli na desetine dizelskih tovornjakov in drugih vozil. Tisti, ki se preusmerjajo, pa jezijo prebivalce okoliških ulic.

Na 600 metrih Aleje Maxa Brauerja in več kot poldrugem kilometru Stresemannove ulice v hamburškem predelu Altona Nord lahko odslej vozijo le dizelska vozila s standardom Euro 6, na prvem odseku so prepovedana vsa z nižjim standardom, na drugem le tovornjaki. Vse pa kaže, da bo morala policija na območjih, kjer so beležili še posebej visoke koncentracije dušikovega oksida, začeti z zaračunavanjem 25 evrov za osebne avtomobile in 75 evrov za tovornjake. V četrtek so namreč lahko Hamburžani jasno videli, da se vsaj zadnji ne držijo prepovedi. To bodo kmalu uredili, a nezadovoljstva najbrž ne bo konec. Tudi pri organizacijah za varstvo okolja, ki so s tožbami omogočile omejevanje dizelskega prometa, opozarjajo, da se bodo v najboljšem primeru izpuhi le prerazporedili po mestu. Zahtevajo prepoved vožnje dizelskih vozil po večjih mestnih predelih, saj zdaj voznike silijo v trikrat daljši obvoz in s tem k še več izpuhom.

Na obeh odsekih bodo izvzeta reševalna, smetarska in dovozna vozila, taksiji ter vozila lokalnih prebivalcev, saj ima od več kot 264 tisoč v Hamburgu registriranih dizelskih osebnih avtomobilov le dobra tretjina nalepko Euro 6. Nasprotniki ukrepa pa se kljub temu pritožujejo, da zdaj za grehe proizvajalcev avtomobilov plačujejo vozniki. Volkswagen je v ZDA vzel nazaj veliko večino manipuliranih dizelskih avtomobilov, pa čeprav še ne vedo, kaj z njimi, pri drugih so poskrbeli za drage predelave. S tem so se izognili še večjim kaznim ter odškodninam od gigantskih, ki so jih že morali plačati, v Evropi pa opeharjenim kupcem za zdaj ponujajo le programsko opremo. S to ne bodo zmanjšali onesnaženosti v mestih, zatrtjujejo strokovnjaki, niti ne bodo povečali zdesetkanih vrednosti omenjenih vozil.

Tudi hamburški senator za okolje Jens Kerstan vladi v Berlinu očita, da avtomobilskih družb ni bolj poklicala na odgovornost: »Če bi zvezna vlada in konkretno krščanskosocialno prometno ministrstvo avtomobilsko industrijo končno prisilila k dodatnem opremljanju, bi lahko hitro odpravili prepovedi prometa.« Zeleni politik v koaliciji socialdemokratskega župana Petra Tschentscherja grozi s prepovedmi, dokler bodo meritve kazale previsoke koncentracije dizelskih izpuhov. »Naš cilj in naša odgovornost je zaščita meščank in meščanov pred škodljivimi izpuhi!« Nemška vlada poskuša ukrepati ter je na dveh »dizelskih vrhovih« za predelave in druge ukrepe namenila milijone.

Prometni minister Andreas Scheuer poudarja, da je mobilnost temelj gospodarstva in svobode, a iskanje modusa vivendi za gospodarsko izjemno pomembno avtomobilsko industrijo daje vtis neučinkovitosti. Poleg Volkswagna, s katerim se je vse začelo, se morajo zdaj zaradi manipulacij pri merjenjih dizelskih izpuhov zagovarjati tudi drugi nemški avtomobilski velikani, v številnih mestih, med njimi v Berlinu, Düsseldorfu, Frankfurtu, Kölnu, Münchnu in Stuttgartu, pa se sodišča že ukvarjajo s tožbami organizacij za varstvo okolja.

Pri nemškem združenju avtomobilske industrije VDA so že pred uveljavitvijo hamburških prepovedi navajali po njihovem prepričanju boljše poti za obračunavanje z izpušnimi plini. Opozarjajo, da so se po letu 1990 izpuhi dušikovega oksida kljub velikemu porastu registriranih vozil zmanjšali za sedemdeset odstotkov in prepričani so, da bo šlo tako tudi
naprej: če je zdaj prizadetih še 65 nemških mest, jih je bilo še predlani devetdeset.
Problem ni v vsej Nemčiji, ampak sam na nekaterih točkah, in tudi tam bo bolje po uresničenju ukrepov, za katere so se dogovorili z vlado.

Poudarjajo inovacije in med njimi tudi najnovejšo dizelsko tehnologijo, s Hamburgom in drugimi mesti pa se pogovarjajo tudi o izboljšanju »urbane mobilnosti« s pomočjo »carsharing«, električne infrastrukture in drugega.