V igri je več kot »le« življenje žvižgača
Strokovna javnost je pozvala k osvoboditvi Juliana Assangea, ustanovitelja Wikileaksa.
Odpri galerijo
Sporna knjiga Foto Sanje
Prihodnji teden bodo na londonskem sodišču začeli odločanje o tem, ali bodo najbolj znanemu žvižgaču na svetu prisodili »smrtno kazen«, kakor je morebitno britansko izročitev 48-letnega Avstralca Juliana Assangea ameriškim oblastem poimenoval njegov oče John Shipton.
Mesec dni bodo potekala zaslišanja, na odločitev pa bo treba počakati do konca pomladi. Sodišče, ki bo razsojalo o ameriški zahtevi za ekstradikcijo ustanovitelja »žvižgaškega« spletišča Wikileaks, se je odločilo, da bo v ponedeljek začelo zgolj prvi teden »pripravljalnega ogrevanja«, razsodba ne bo znana do junija, ko naj bi se postopek po treh tednih zaslišanj, ki bodo spet 18. maja, zares končal.
Toda pritiski strokovne javnosti in zagovornikov svobode izražanja z vsega sveta se stopnjujejo. Ko je šel ta članek v tisk, je spletno peticijo, v kateri novinarji in žvižgači z vsega sveta pozivajo k prekinitvi kazenskega postopka proti človeku, čigar »zločin« je bil zgolj v tem, da je razkril ameriške vojaške zločine, podpisalo več kot 1230 posameznikov iz 99 držav, med njimi tudi več kot trije ducati Slovencev.
Po besedah posebnega poročevalca Združenih narodov o mučenju Nilsa Melzerja je postopek proti Assangeu očiten primer »političnega pregona«. »Štiri demokratične države – ZDA, Ekvador, Švedska in Velika Britanija – so združile moči, da bi enega človeka predstavile kot pošast, da bi ga lahko potem zažgale na grmadi, ne da bi izzvale zgražanje javnosti. Če bo Assange obsojen, bo to smrtna kazen za svobodo novinarstva,« je izjavil švicarski pravnik.
Še pred njimi je javno protestno pismo napisalo 117 zdravnikov in psihologov iz 18 držav, v njem pa so zahtevali »konec psihološkega mučenja in zdravniškega zanemarjanja Juliana Assangea«. Ta je leta 2012 dobil politično zatočišče na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kamor se je zatekel pred zahtevami za izročitev Švedski, kjer so ga osumili posilstva.
Ta preiskava je zdaj končana, toda Assangea, ki je pred desetimi leti pretresel svetovno javnost z videoposnetki ameriških pobojev civilistov in novinarjev v Bagdadu, tajnimi ameriškimi vojaškimi dokumenti iz Afganistana in Iraka ter zaupnimi depešami ameriških diplomatov, v ZDA obtožujejo, da je prekršil »zakon o vohunih« iz leta 1917, zaradi česar mu na drugi strani Atlantika grozi do 175 let zapora.
Ko so se lani zgodile spremembe na vrhu oblasti v Ekvadorju, so Assangea prepustili britanskim oblastem. Pred kratkim so ga preselili iz samice, je povedal tiskovni predstavnik Wikileaksa Kristinn Hrafnsson, njegovo zdravstveno stanje se je menda tudi zaradi skrbnih sojetnikov izboljšalo. Lani oktobra je bil namreč tako slab, da se je na zaslišanju komajda spomnil, kako mu je ime in koliko je star.
Zadnje dni slavnega žvižgača obiskujejo tudi politiki iz njegove domovine. »To je politični proces, pri katerem ne gre le za njegovo življenje, temveč tudi za prihodnost novinarstva,« je v torek povedal neodvisni avstralski poslanec in sopredsednik parlamentarne skupine »Pripeljimo Assangea domov« Andrew Wilkie. Britanskega premiera Borisa Johnsona je pozval, naj ustavi postopek. »Le kaj bi naredil, če bi zaprli britanskega novinarja ali državljana, ki je šel na počitnice v državo s sporazumom o izročitvi Kitajski in bi Peking zahteval njegovo izročitev?« je dodal avstralski poslanec.
Opozoril je, da je Johnson priznal, da je ameriško-britanski sporazum o ekstradikciji »neuravnotežen«. Pred mesecem so namreč v Washingtonu zavrnili britansko zahtevo, naj jim izročijo 42-letno ameriško državljanko in ženo uslužbenca Cie Anne Sacoolas, o kateri domnevajo, da je lani poleti pred ameriškim vojaškim oporiščem v Croughtonu med nevarno vožnjo do smrti povozila 19-letnega motorista Harryja Dunna.
V torek je izšel prevod Neavtorizirane avtobiografije Juliana Assangea. V tej prvoosebni pripovedi avtor predstavi svoje nenavadno otroštvo, čas odraščanja, ko se je razvil v vrhunskega hekerja, prve aretacije in sodni proces, zatem študij in razvoj ideje, ki jo danes poznamo kot Wikileaks. Kot je znano, je Assange leta 2011 odstopil od avtorizacije in s tem dovoljenja za objavo s pojasnilom, da je to preveč osebna izpoved. Ker je bila pogodba podpisana in honorar izplačan, je založba Canongate avtorjevemu nasprotovanju navkljub izdala knjigo. Založba Sanje je tedaj zaradi lojalnosti do Assangea odstopila od namere, da bi knjigo prevedla v slovenščino in objavila. Po dramatičnem dogajanju v Veliki Britaniji – sramotni aretaciji Juliana Assangea na ekvadorskem veleposlaništvu ter zaprtju v najbolj varovan zapor v Veliki Britaniji, zloglasen Belmarsh – so se odločili, da bodo knjigi kar najhitreje utrli pot do bralcev.
Mesec dni bodo potekala zaslišanja, na odločitev pa bo treba počakati do konca pomladi. Sodišče, ki bo razsojalo o ameriški zahtevi za ekstradikcijo ustanovitelja »žvižgaškega« spletišča Wikileaks, se je odločilo, da bo v ponedeljek začelo zgolj prvi teden »pripravljalnega ogrevanja«, razsodba ne bo znana do junija, ko naj bi se postopek po treh tednih zaslišanj, ki bodo spet 18. maja, zares končal.
Toda pritiski strokovne javnosti in zagovornikov svobode izražanja z vsega sveta se stopnjujejo. Ko je šel ta članek v tisk, je spletno peticijo, v kateri novinarji in žvižgači z vsega sveta pozivajo k prekinitvi kazenskega postopka proti človeku, čigar »zločin« je bil zgolj v tem, da je razkril ameriške vojaške zločine, podpisalo več kot 1230 posameznikov iz 99 držav, med njimi tudi več kot trije ducati Slovencev.
»Politični pregon«
Po besedah posebnega poročevalca Združenih narodov o mučenju Nilsa Melzerja je postopek proti Assangeu očiten primer »političnega pregona«. »Štiri demokratične države – ZDA, Ekvador, Švedska in Velika Britanija – so združile moči, da bi enega človeka predstavile kot pošast, da bi ga lahko potem zažgale na grmadi, ne da bi izzvale zgražanje javnosti. Če bo Assange obsojen, bo to smrtna kazen za svobodo novinarstva,« je izjavil švicarski pravnik.
Še pred njimi je javno protestno pismo napisalo 117 zdravnikov in psihologov iz 18 držav, v njem pa so zahtevali »konec psihološkega mučenja in zdravniškega zanemarjanja Juliana Assangea«. Ta je leta 2012 dobil politično zatočišče na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kamor se je zatekel pred zahtevami za izročitev Švedski, kjer so ga osumili posilstva.
Ta preiskava je zdaj končana, toda Assangea, ki je pred desetimi leti pretresel svetovno javnost z videoposnetki ameriških pobojev civilistov in novinarjev v Bagdadu, tajnimi ameriškimi vojaškimi dokumenti iz Afganistana in Iraka ter zaupnimi depešami ameriških diplomatov, v ZDA obtožujejo, da je prekršil »zakon o vohunih« iz leta 1917, zaradi česar mu na drugi strani Atlantika grozi do 175 let zapora.
Skrbni sojetniki
Ko so se lani zgodile spremembe na vrhu oblasti v Ekvadorju, so Assangea prepustili britanskim oblastem. Pred kratkim so ga preselili iz samice, je povedal tiskovni predstavnik Wikileaksa Kristinn Hrafnsson, njegovo zdravstveno stanje se je menda tudi zaradi skrbnih sojetnikov izboljšalo. Lani oktobra je bil namreč tako slab, da se je na zaslišanju komajda spomnil, kako mu je ime in koliko je star.
Konec preganjanja ustanovitelja spletišča Wikileaks so prejšnji teden zahtevali tudi protestniki v Nemčiji. Foto Reuters
Zadnje dni slavnega žvižgača obiskujejo tudi politiki iz njegove domovine. »To je politični proces, pri katerem ne gre le za njegovo življenje, temveč tudi za prihodnost novinarstva,« je v torek povedal neodvisni avstralski poslanec in sopredsednik parlamentarne skupine »Pripeljimo Assangea domov« Andrew Wilkie. Britanskega premiera Borisa Johnsona je pozval, naj ustavi postopek. »Le kaj bi naredil, če bi zaprli britanskega novinarja ali državljana, ki je šel na počitnice v državo s sporazumom o izročitvi Kitajski in bi Peking zahteval njegovo izročitev?« je dodal avstralski poslanec.
Opozoril je, da je Johnson priznal, da je ameriško-britanski sporazum o ekstradikciji »neuravnotežen«. Pred mesecem so namreč v Washingtonu zavrnili britansko zahtevo, naj jim izročijo 42-letno ameriško državljanko in ženo uslužbenca Cie Anne Sacoolas, o kateri domnevajo, da je lani poleti pred ameriškim vojaškim oporiščem v Croughtonu med nevarno vožnjo do smrti povozila 19-letnega motorista Harryja Dunna.
Sporna knjiga Foto Sanje
Sporna knjiga
V torek je izšel prevod Neavtorizirane avtobiografije Juliana Assangea. V tej prvoosebni pripovedi avtor predstavi svoje nenavadno otroštvo, čas odraščanja, ko se je razvil v vrhunskega hekerja, prve aretacije in sodni proces, zatem študij in razvoj ideje, ki jo danes poznamo kot Wikileaks. Kot je znano, je Assange leta 2011 odstopil od avtorizacije in s tem dovoljenja za objavo s pojasnilom, da je to preveč osebna izpoved. Ker je bila pogodba podpisana in honorar izplačan, je založba Canongate avtorjevemu nasprotovanju navkljub izdala knjigo. Založba Sanje je tedaj zaradi lojalnosti do Assangea odstopila od namere, da bi knjigo prevedla v slovenščino in objavila. Po dramatičnem dogajanju v Veliki Britaniji – sramotni aretaciji Juliana Assangea na ekvadorskem veleposlaništvu ter zaprtju v najbolj varovan zapor v Veliki Britaniji, zloglasen Belmarsh – so se odločili, da bodo knjigi kar najhitreje utrli pot do bralcev.
