V Iranu se danes nadaljujejo množični protivladni protesti, ki so v zadnjih dveh tednih zajeli več kot sto mest po vsej državi. Po podatkih nevladnih organizacij je bilo v tem času ubitih najmanj 65 ljudi, več kot 2300 pa aretiranih.

Videoposnetek ene največjih iranskih mošej v plamenih, ob tem pa množica protestnikov, ki vzklika protirežimske slogane, se v času enega največjih uporov v zadnjih treh letih danes množično širi po družbenih omrežjih.

Posnetek je delila iranska aktivistka za človekove pravice Masih Alinejad. »Ena največjih iranskih mošej je med uporom zagorela. Brez panike. To ni kaos. To je 47 let besa. V 47 letih so bili po vsakem ‘Allahu Akbar’ s teh minaretov nedolžni Iranci usmrčeni s strani islamističnega režima,« je zapisala v objavi na omrežju X. Avtentičnost videoposnetka sicer še ni potrjena.

Oblasti so že drugi dan zapored ohranile skoraj popolno prekinitev internetnih in telefonskih povezav, s čimer poskušajo zajeziti širjenje protestov, a naj bi po navedbah prebivalcev ta ukrep deloval nasprotno, navajajo tuji mediji.

Nezadovoljstvo sprožile cene v trgovinah

Prebivalci večjih mest poročajo, da se ljudje na ulice množično odpravljajo po sedmi uri zvečer, ko pade tema. Eden od prebivalcev Teherana je opisal občutek »neustavljivega zagona«, pri čemer protestniki, moški, ženske in otroci, vzklikajo slogane z oken, se zbirajo v večjih skupinah in se gibljejo brez jasnega cilja. Sprva gospodarsko nezadovoljstvo se vse bolj spreminja v splošno nasprotovanje oblasti, poroča CNN.

Protesti so se začeli 28. decembra, ko so trgovci v teheranskih bazarjih protestirali zaradi strme rasti cen osnovnih dobrin. Odločitev centralne banke, da ukine dostop do cenejših ameriških dolarjev za del uvoznikov, je sprožila val podražitev in zapiranje trgovin.

Jajca, mleko, jedilno olje in piščanec so v nekaj dneh močno poskočili, ponekod pa so izdelki celo izginili s polic. Ker so bazarji tradicionalno veljali za oporo islamski republiki, ima njihov upor posebno simbolno težo.

Po navedbah nadzorne skupine NetBlocks je Iran danes vstopil že v več kot 36 ur trajajoč nacionalni internetni mrk. Dostop do mednarodnih spletnih strani je blokiran, SMS-sporočila ne delujejo, mobilni podatki so prekinjeni, deluje pa le glasovna telefonija.

Državne aplikacije in domače platforme so preobremenjene ali začasno zaprte. Prebivalci kot glavni vir informacij navajajo satelitsko televizijo; satelitski internet Starlink je dostopen le zelo omejeno.

Iransko vodstvo o sovražnikih Boga

Vrhovni poveljnik iranske vojske, general Amir Hatami, je prebivalce pozval k »budnosti« in enotnosti ter proteste označil za del »sovražnega scenarija«, ki naj bi ga spodbujali tuji akterji. Oblasti ob tem napovedujejo zaščito strateške infrastrukture in javnega premoženja.

Vrhovni voditelj Ali Hamenej je v odzivu na izjave iz Washingtona dejal, naj se ZDA »ukvarjajo s svojimi težavami«, in Washington obtožil spodbujanja nemirov.

Medtem je iranski generalni državni tožilec Mohammad Movahedi Azad danes opozoril, da bo vsakdo, ki bo sodeloval v protestih, obravnavan kot »sovražnik Boga«, kar pomeni obtožbo, za katero je predvidena smrtna kazen, je poročala državna televizija. Po poročanju tiskovne agencije Tasnim je bilo aretiranih najmanj 100 »oboroženih izgrednikov«.

Trump zagrozil z napadom

Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem zagrozil z napadom, če bodo varnostne sile proti protestnikom uporabile silo. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je javno izrazil podporo »pogumnim ljudem Irana«.

Podporo Irancem je izrazila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Obsodila je nasilje nad protestniki, pozvala k osvoboditvi vseh pridržanih, ponovni vzpostavitvi dostopa do interneta in spoštovanju temeljnih pravic. »Na ulicah Teherana in mest po vsem svetu odmevajo koraki iranskih žensk in moških, ki zahtevajo svobodo. Svobodo govora, zbiranja, potovanja in predvsem svobodno življenje,« je še zapisala v objavi na omrežju X.

Analitik Fox Newsa in upokojeni general Jack Keane je ocenil, da je iranski režim zaradi zatiranja protivladnih protestov na svojem »najšibkejšem točki v zadnjih 45 letih«, brez možnosti okrevanja. Po njegovih besedah politično ne zadošča družbenim, političnim in gospodarskim zahtevam ljudi, ekonomsko je država v hudi krizi, vojaško pa je izgubila vpliv v Siriji, prav tako so njeni odposlanci  skoraj uničeni.

Keane je opozoril, da Trumpove grožnje Iranu, da bodo ZDA ukrepale, če bi varnostne sile ubijale protestnike, ne gre jemati zlahka: »Kdor tega ne jemlje resno, je neodgovoren.« Keane je opozoril, da trenutna šibkost režima spodbuja nezadovoljstvo in ruši zaupanje med ljudmi.

Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ZDA »pripravljene in naložene«, če bi iranski režim streljal na protestnike.

Vzporedno je v izgnanstvu živeči Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, pozval k dvodnevni splošni stavki v ključnih sektorjih, prometu, energetiki ter naftni in plinski industriji, in k množičnemu zavzemanju javnih prostorov. Njegova dejanska podpora znotraj Irana ostaja nejasna, poroča CNN.

Dubajska letalska družba Flydubai je danes znova vzpostavila lete v Teheran, potem ko jih je zaradi varnostnih razmer v petek več odpovedala. Na terenu pa prebivalci poročajo o motnjah v bančnem poslovanju, težavah pri dostopu do informacij in vse večjem ekonomskem pritisku.

Analitiki opozarjajo, da gre za najresnejši izziv iranskemu režimu v zadnjih letih. Ob vztrajnih gospodarskih težavah, omejeni komunikaciji in stopnjevanju mednarodnih pritiskov ostaja vprašanje, ali bo oblast uspela proteste zatreti ali pa se bo val nezadovoljstva še razširil.