V Italiji rekordno nizka nataliteta, primerjajo jo s časom prve svetovne vojne

Na svet je prišlo tako malo Italijank in Italijanov, da aktualne številke primerjajo s statistiko iz let 1917–18, ko je ob vojni kosila še epidemija španske gripe.
Fotografija: Delež Italijank v starosti med 18 in 49 leti, ki še niso imele otrok, je do leta 2016 narasel na 45 odstotkov, po drugi strani je bilo tistih, ki so se izjasnili, da starševstvo ni del njihovega življenjskega načrta, le pet odstotkov. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Delež Italijank v starosti med 18 in 49 leti, ki še niso imele otrok, je do leta 2016 narasel na 45 odstotkov, po drugi strani je bilo tistih, ki so se izjasnili, da starševstvo ni del njihovega življenjskega načrta, le pet odstotkov. FOTO: Shutterstock

Padanje natalitete, s katerim se soočajo Italijani, ne popušča. »Po začasnih podatkih, ki se nanašajo na leto 2018, so lani v register državljanov vpisali več kot 439.000 dojenčkov, a je to v primerjavi s časom pred desetletjem, leta 2008, skoraj 140.000 manj,« so po poročanju tiskovne agencije Ansa v letnem poročilu objavili na italijanskem statističnem uradu Istat.

V poročilu pišejo o demografski recesiji. Delež Italijank v starosti med 18 in 49 leti, ki še niso imele otrok, je do leta 2016 narasel na 45 odstotkov, po drugi strani je bilo tistih, ki so se v anketi izjasnili, da si otrok ne želijo oziroma starševstvo ni del njihovega življenjskega načrta, presenetljivo le pet odstotkov.

Pri naših zahodnih sosedih se nadaljuje tudi trend pozne osamosvojitve mladih. Vsaj polovica Italijank in Italijanov, starih med 20 in 34 let, vztraja pri bivanju z vsaj enim od staršev.

Italija demografsko recesijo beleži od leta 2015, upad številk ocenjujejo za najhujši v stotih letih. Po besedah predsednika Istata Gian Carla Blangiarda je potrebno do prave primerjave seči vse do let 1917–18, torej časa prve svetovne vojne in – po njenem koncu – epidemije španske gripe, ki je zahtevala mnoga življenja.
 

Se bomo ukvarjali le s sedanjostjo?


»Če je do prejšnjega stoletja demografska komponenta odražala vitalnost in je pogosto prispevala k rasti Italije tudi na gospodarskem področju, bi lahko zdaj, nasprotno, predstavljala učinek zaviranja,« je dodal Blangiardo. »Vprašamo se lahko, če smo (ali bomo) narod, ki zre v prihodnost in investira vanjo, ali pa nam je bolj ali manj usojeno, da se ukvarjamo s sedanjostjo.«

Italijanski demografski manko zapolnjujejo priseljenci. »Migracijski saldo, ki je že več kot 40 let pozitiven, je ublažil učinek demografskega upada,« je še povedal. Za lansko leto ocenjujejo, da je bilo razmerje med prišleki in tistimi, ki so državo zapustili, pozitiven za 190.000 ljudi. Trenutno v Italiji živi 5,7 milijona tujih državljanov, kar predstavlja 8,7 odstotka vseh.

Kakšna je nataliteta prišlekov? Z njo imajo manj težav od Italijanov. Mladoletnikov, ki predstavljajo drugo generacijo migrantov, je letos 1,316 milijona, kar predstavlja 13 odstotkov vseh mladoletnikov. 75 odstotkov med njimi se jih je rodilo že v Italiji.

Komentarji: