V Jeruzalemu »nevarno stopnjevanje napetosti«

Jeruzalem, Stockholm – Razmere v vzhodnem delu Jeruzalema so se po napadu na izraelskega desničarskega aktivista in usmrtitvi Palestinca, osumljenega napada nanj, danes močno zaostrile. Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da so se v mestu spopadli Palestinci in izraelske varnostne sile, olja na ogenj pa je prililo še zaprtje območje mošeje Al Aksa.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je zaprtje območja, ki je sveti kraj tako za Žide kot muslimane, označil za nevarno početje. »To nevarno stopnjevanje napetosti je vojna napoved palestinskemu ljudstvu in svetim krajem arabskega in islamskega naroda,« je povedal tiskovni predstavnik predsednika Nabil Abu Rudeina.

Mošeja znova odprta

Izrael je danes sicer ponovno odprl območje mošeje Al Aksa, potem ko so ZDA in drugi pozvali, naj muslimanom omogoči dostop do mošeje.

Tiskovna predstavnica izraelske policije Luba Samri je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala, da so se odločili za ponovno odprtje mošeje, a da bodo zaradi strahu pred nemiri na petkovih molitvah dostop do mošeje omejili moškim, mlajšim od 50 let. Po besedah Samrijeve je odločitev posledica varnostnih razmer.

Izrael je pred tem sporočil, da je zaprtje tretjega najbolj svetega kraja v islamski veri, ki je sicer svet tudi judom, začasno in namenjeno umiritvi strasti, potem ko je izraelska policija danes ustrelila in ubila Palestinca, ki so mu očitali napad na Glika.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je zatrdil, da je zaprtje enakovredno vojni napovedi.

Razmere so se zaostrile zaradi včerajšnjega napada na v Ameriki rojenega rabina Yehuda Glicka, vidnejšega desničarskega aktivista, ki si prizadeva za pravice Izraelcev do molitve na jeruzalemskem Tempeljskem griču oziroma po arabsko na Hram al Šarifu. Nemuslimani sicer lahko obiščejo območje, a židovski verniki tam ne smejo moliti.

Izraelski policisti so danes obkolili dom palestinskega osumljenca in ga, potem ko naj bi streljal na policiste, ubili. V hiši naj bi našli orožje, pred njo pa motocikel, s katerega je streljal. Ubitega osumljenca naj bi pred dvema letoma po 11 letih izpustili iz izraelskega zapora.

Po navedbah očividcev je napadalec na motociklu v sredo zvečer identiteto Glicka potrdil tako, da je z njim izmenjal nekaj besed, nato pa ga je ustrelil v prsi, trebuh, vrat in roko ter pobegnil. V napadu je bil huje ranjen, vendar so ga že operirali in zdaj okreva v bolnišnici. Vodja poslanske skupine vladajoče desno usmerjene stranke Likud Moše Fajglin je po poročanju STA v odzivu poudaril, da so Glicka za tarčo izbrali palestinski skrajneži, ki so nasprotovali njegovemu aktivizmu glede molitev na Tempeljskem griču.

Švedska danes priznala Palestino

Manj kot mesec dni zatem, ko je švedska vlada javno najavila namero o priznanju palestinske države, so iz zunanjega ministrstva sporočili, da je napočil čas: »Danes bo vlada sprejela odločitev o priznanju države Palestine. Gre za pomemben korak, ki krepi pravico Palestincev do samoodločbe.«

Švedska bo tako postala prva zahodnoevropska članica EU, ki se je odločila za ta korak. V Stockholmu upajo, da bodo z zgledom k podobni odločitvi prepričali tudi druge. Palestino je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP doslej priznalo sedem članic EU - Bolgarija, Ciper, Češka, Madžarska, Malta, Poljska in Romunija. Edina zahodnoevropska država, ki se je odločila za ta korak, a ni članica EU, pa je Islandija.

Švedska priznanje, ki ga je med inavguracijskim govorom parlamentu oktobra napovedal premier Stefan Löfven, je naletel na mešane, a predvidljive odzive. Združene države Amerike so evropsko državo posvarile pred prenaglimi odločitvami, dejali so, da gre za »preuranjeno« dejanje, palestinska država lahko namreč nastane le na podlagi pogajanj med Izraelci in Palestinci. Ostro se je odzval tudi Izrael, ki je na zaslišanje nemudoma poklical švedskega veleposlanika v Izraelu. Nad dejanjem švedskih oblasti so razočarani.

Palestinske oblasti na drugi strani odobravajo priznanje, ki so ga označile kot »pogumno in zgodovinsko« dejanje. Tiskovni predstavnik Rudeina je povedal, da je švedska odločitev neposredno povezana z naraščajočimi trenji v arabskem vzhodnem delu Jeruzalema, kjer skoraj vsakodnevno prihaja do spopadov med Palestinci in izraelsko policijo. Razlog za to je tudi načrtovana gradnja novih 3600 stanovanjskih enot, namenjenih judovskim priseljencem. »Vse države sveta, ki še vedno oklevajo pri priznanju pravice do neodvisne palestinske države v mejah iz leta 1967 in z Vzhodnim Jeruzalemom kot glavnim mestom, bi morale slediti švedskemu zgledu,« je še povedal Rudeina.

Napovedano gradnjo so sicer obsodili tudi veleposlaniki držav članic varnostnega sveta Združenih narodov. Previdno kritičen je bil po poročanju STA tudi predstavnik ZDA David Pressman. Izredno zasedanje VS ZN so zahtevali Palestinci preko Jordanije, potem ko je Izrael nadaljeval s procesom gradnje novih naselbin.