V konfliktih ujetih že 15 milijonov otrok

Oboroženi konflikti in nasilje povezano z njimi, revščina ter širjenje bolezni so v letošnjem letu neposredno prizadeli in ogrozili na desetine milijonov otroških življenj. Razširjenost in razpršenost njihovega trpljenja je opomin, da lahko nesreča doleti vsakega otroka, a da so najbolj na udaru tisti iz depriviligiranih okolij.

Unicef je leto 2014 označil kot eno najbolj pretresljivih za otroke, odkar je organizacija začela zbirati podatke in podajati ocene njihovega položaja v svetu. Ni nam treba iti daleč v preteklost, da si ustvarimo podobe grozodejstev, ki so jim bili otroci izpostavljeni v preteklih dvanajstih mesecih. V napadu na pakistansko šolo, ki so ga 16. decembra izvedli talibski skrajneži, je umrlo 145 ljudi, od tega 132 otrok. Primerjave Pešavarja z Beslanom, kjer je septembra 2004 v podobnem poboju umrlo 186 otrok, govorijo o razsežnosti tragedije, ki je zaokrožila (še eno) leto nedojemljivega nasilja nad našo prihodnostjo.

Ugrabitve, posilstva, mučenje

Vsako prizorišče oboroženega konflikta prej ali slej postane prizorišče uničevanja otroških življenj. Sirija, Irak, Južni Sudan, Srednjeafriška republika, palestinska ozemlja, Ukrajina; v konfliktih, ki jih je v nedavnem poročilu, nekakšnem seštevku največjih humanitarnih katastrof minulega leta, izpostavil Unicef, je bilo po ocenah predstavnikov OZN ujetih 15 milijonov otrok. Okoli 230 milijonov jih je živelo v državah ali na območjih, ki so bila prizadeta v oboroženih konfliktih. »Otroci so umirali v času pouka in medtem ko so spali v svojih posteljah. Mnogo jih je osirotelo, bilo ugrabljenih, mučenih, rekrutiranih, posiljenih in celo prodanih v suženjstvo,« je ob predstavitvi poročila v začetku meseca pojasnil izvršni direktor Unicefa Anthony Lake. Spomnil je, da letos mineva natanko četrtletje od podpisa mednarodne konvencije o otrokovih pravicah. »Žalostno in ironično je, da se v letu, ko lahko praznujemo ves napredek, ki je bil dosežen do sedaj, še vedno brutalno kršijo pravice milijonov otrok,« je dodal.

Seznam držav, kjer so bili otroci žrtve, priče ali celo povzročitelji ekstremnih oblik nasilja, je dolg. Med 7,3 milijona sirskimi otroki, ki jih je državljanska vojna neposredno prizadela, je bilo 1,7 milijona beguncev. Čez mejo v Iraku je 2,7 milijona otrok živelo na območjih, kjer so potekali oboroženi spopadi. Po ocenah Unicefa jih je letos v državi nasilne smrti umrlo vsaj 700. Med 50-dnevno izraelsko ofenzivo v Gazi je življenje izgubilo 538 otrok, več kot 3370 jih je bilo ranjenih, 54.000 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Na afriški celini sta po razsežnosti in posledicah izstopala konflikta v Srednjeafriški republiki in Južnem Sudanu, kjer je nasilne smrti umrlo več sto otrok, več desettisoč pa jih je bilo rekrutiranih v skupine oboroženih upornikov in skrajnežev.

Poleg konfliktov, ki so bili v ospredju pozornosti medijev, ne gre pozabiti na podaljšane krize v državah, kot so Afganistan, Somalija in Demokratična republika Kongo ter na druge oblike nevarnosti, ki so jim bili otroci izpostavljeni na dnevni ravni. Bolezni in epidemije so letos vzele na tisoče človeških življenj. Izbruh virusa ebole na zahodu Afrike je za seboj pustil socialno razdejanje, katerega dolgoročne posledice so najbolj očitne na primeru otrok, ki jim je bolezen vzela starše. Število sirot je v Sierri Leone, Liberiji in Gvineji tako rekoč čez noč naraslo na več tisoč.

Revščina bo tudi v prihodnjem letu ostala skupen imenovalec trpljenja, ki ga bo doživljajo na milijone otrok. Britanski predstavniki Unicefa so opozorili, da bi lahko v naslednjih dvanajstih mesecih na svetu zaradi nasilja vsak dan umrlo 345 oseb, mlajših od 20 let. Konflikti in vojne, ki se jim posveča največ pozornosti, ne bodo glavni vzrok njihove smrti; bistveno večje število otrok bo umrlo za posledicami medosebnega, »vsakdanjega« nasilja. Vsaj tretjina tistih, ki mu bodo izpostavljeni, bo še leta trpela za čustvenimi in psihičnimi posledicami svoje izkušnje.