V Makedoniji glasujejo o imenu države
Sprememba imena države v Severno Makedonijo je pogoj za nadaljevanje evroatlantskih povezav.
Odpri galerijo
Referendum o spremembi imena države deli Makedonce. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Skopje – Državljani Makedonije na današnjem referendumu odločajo, ali so za spremembo imena države v Severno Makedonijo, kar je pogoj za nadaljevanje evroatlantskih povezav. Nihče ne dvomi, da bo večina potrdila sporazum z Grčijo, vprašanje pa je, ali bo udeležba dovolj visoka, da bo referendum veljaven.
Makedonski volivci na referendumu odgovarjajo na vprašanje: »Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?« Referendum bo veljaven, če bo glasovala najmanj polovica plus eden vpisanih volivcev oziroma če se ga bo udeležilo nekaj več kot 900.000 volilnih upravičencev
Uradno je v Makedoniji dobrih 1,8 milijona volilnih upravičencev. Ali je ta podatek še verodostojen ali ne, ni mogoče vedeti, kajti po neuradnih ocenah se je v zadnjih letih iz države izselilo od 300.000 do pol milijona volivcev. To pušča tudi odprt prostor za manipulacije. Referendum opazuje rekordnih 12.400 opazovalcev, od tega 493 tujih, državljani pa glasujejo na 3.480 voliščih v 80 občinah. Včeraj so že glasovali bolni, invalidi in zaporniki ter makedonski državljani v tujini.
Da bo državna volilna komisija razglasila referendum za uspešnega, se bo moralo za spremembo imena izreči najmanj 451.586 volivcev. Ker vse do leta 2016 v Makedoniji nobeno izrekanje ljudi ni minilo brez incidentov in smrtnih žrtev, volišča varuje več kot 6000 policistov. Notranji minister Oliver Spasovski je tudi napovedal, da bodo ostro kaznovali vsak poskus preprečevanja državljanom, da bi izrazili svojo voljo.
Sodeč po rezultatih zadnjih javnomnenjskih raziskav sporazum podpira 57 odstotkov vprašanih, 22 odstotkov pa jih je proti. Ankete tudi kažejo, da je 49 odstotkov vprašanih odločenih, da se bodo referenduma zagotovo udeležili in bodo glasovali za. Volišča bodo odprta do 19. ure, prvi rezultati pa naj bi bili znani kmalu po njihovem zaprtju.
Nasprotniki sporazuma z Atenami napovedujejo protest pred poslopjem parlamenta, oblast pa ima vse pripravljeno za proslavo pred vladno palačo, na kateri bi rada razglasila referendumsko zmago.
Makedonski volivci na referendumu odgovarjajo na vprašanje: »Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?« Referendum bo veljaven, če bo glasovala najmanj polovica plus eden vpisanih volivcev oziroma če se ga bo udeležilo nekaj več kot 900.000 volilnih upravičencev
Policija skrbno bedi nad volivci
Uradno je v Makedoniji dobrih 1,8 milijona volilnih upravičencev. Ali je ta podatek še verodostojen ali ne, ni mogoče vedeti, kajti po neuradnih ocenah se je v zadnjih letih iz države izselilo od 300.000 do pol milijona volivcev. To pušča tudi odprt prostor za manipulacije. Referendum opazuje rekordnih 12.400 opazovalcev, od tega 493 tujih, državljani pa glasujejo na 3.480 voliščih v 80 občinah. Včeraj so že glasovali bolni, invalidi in zaporniki ter makedonski državljani v tujini.
Preberite še:
Kjlučni poudarki pred jutrišnjim glasovanjem
Diktatura odseva tudi v psihologiji naroda
Negacija temeljev makedonske državnosti
Kjlučni poudarki pred jutrišnjim glasovanjem
Diktatura odseva tudi v psihologiji naroda
Negacija temeljev makedonske državnosti
Da bo državna volilna komisija razglasila referendum za uspešnega, se bo moralo za spremembo imena izreči najmanj 451.586 volivcev. Ker vse do leta 2016 v Makedoniji nobeno izrekanje ljudi ni minilo brez incidentov in smrtnih žrtev, volišča varuje več kot 6000 policistov. Notranji minister Oliver Spasovski je tudi napovedal, da bodo ostro kaznovali vsak poskus preprečevanja državljanom, da bi izrazili svojo voljo.
Sodeč po rezultatih zadnjih javnomnenjskih raziskav sporazum podpira 57 odstotkov vprašanih, 22 odstotkov pa jih je proti. Ankete tudi kažejo, da je 49 odstotkov vprašanih odločenih, da se bodo referenduma zagotovo udeležili in bodo glasovali za. Volišča bodo odprta do 19. ure, prvi rezultati pa naj bi bili znani kmalu po njihovem zaprtju.
Nasprotniki sporazuma z Atenami napovedujejo protest pred poslopjem parlamenta, oblast pa ima vse pripravljeno za proslavo pred vladno palačo, na kateri bi rada razglasila referendumsko zmago.
