V mestu z največ milijonarji letos že tretji brezdomec umrl na mrazu

Italijanski Milano v današnjih novicah nastopa na dva načina. Najprej kot mesto, v katerem je največ milijonarjev na svetu. Portal Sole 24 ore, ki se sklicuje na poročilo družbe Henley & Partners, je objavil, da je v lombardski prestolnici v registru prebivalstva evidentiran »en milijonar na vsakih 12 prebivalcev, če upoštevamo celotno prebivalstvo, vključno s starejšimi in novorojenčki«.

Zdaj prvič uradno: V Ljubljani životari kar 426 brezdomcev

V objavljenem poročilu izraz milijonar pomeni osebo z likvidnim premoženjem v višini najmanj šestmestne številke, brez upoštevanja nepremičninskega premoženja.

Za primerjavo: v New Yorku je razmerje en milijonar na 22 prebivalcev, v Londonu en na 41, v Rimu pa en na 54. Blizu Milana je Pariz, a zgolj območje znotraj mestnega obroča z 2,14 milijona prebivalcev, kjer beležijo enega milijonarja na vsakih 14 prebivalcev.

Zima brez lastne strehe nad glavo

Smrt na mrazu pod železniškim mostom

Druga novica iz Milana je daleč od milijonov. V mestu so danes dopoldan odkrili že tretjega mrtvega brezdomca. Najverjetneje je umrl zaradi mraza, in sicer pod enim izmed železniških mostov. Imel je 40 let. Ob odkritju so poklicali reševalce, a so ti lahko le potrdili njegovo smrt. 

Gre za tretjo letošnjo smrt brezdomcev v Milanu, ki jih pripisujejo mrazu. V prvih dneh leta 2026 so na končni postaji ene izmed linij metroja odkrili truplo 34-letnega Italijana, le nekaj korakov od postaje Cadorna pa so odkrili še truplo drugega brezdomca.

V mestu milijonarjev so sicer na začetku leta našteli 450 brezdomcev, ki so se zatekli v centre za brezdomce. Številka je kar blizu številu 426, ki ga je za Ljubljano lani razkrilo prvo uradno štetje brezdomcev v okviru evropskega projekta European Homelessness Count. Junija lani smo poročali, da se število brezdomcev tudi v Ljubljani nenehno povečuje, kar potrjujejo tudi podatki iz dnevnega centra Kralji ulice, kjer se je število obiskovalcev od leta 2016 do lani več kot podvojilo.

Raziskava je pokazala, da je tedaj 78 oseb spalo na ulicah, medtem ko je 106 oseb prebivalo v nekonvencionalnih bivališčih, kot so zapuščene stavbe ali improvizirana zavetišča.