Trump pripravljen na ostrejše sankcije Rusiji

Ameriški predsednik Donald Trump je danes izjavil, da je pripravljen preiti na drugo stopnjo sankcioniranja Rusije, poroča Reuters. S to izjavo se je najbolj približal namigom, da je tik pred zaostritvijo sankcij proti Moskvi ali kupcem njene nafte zaradi vojne v Ukrajini.

Kot je znano, je sicer Moskvi že večkrat grozil z dodatnimi sankcijami, a jih je zadrževal, medtem ko si je prizadeval za mirovna pogajanja. Danes sicer ni pojasnil, kaj bi ta druga faza lahko vključevala. Ko ga je novinar v Beli hiši vprašal, ali je pripravljen preiti na drugo stopnjo sankcij proti Rusiji, je odgovoril: »Da, sem.«

Medtem se v Evropi vrstijo obsodbe današnjih ruskih napadov na Ukrajino, ki so zahtevali štiri življenja, najsiloviteje pa je bil na udaru Kijev. V Bruslju menijo, da se Moskva posmehuje prizadevanjem za mir in da nima namena končati vojne. 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na današnji napad odzval z besedami: »Računamo na odločen odziv Amerike. To je tisto, kar potrebujemo. Pomembno je, da se partnerji odzovejo.« Kot je še sporočil, so bili v »neusmiljenem zračnem napadu« po vsej državi ubiti štirje ljudje, najmanj 44 ljudi je ranjenih. Obenem je dejal, da so uskladili diplomatska prizadevanja, nadaljnje korake in stike s partnerji, da bi zagotovili ustrezen odziv.

FOTO: AFP

Iz evropskih držav obsodbe napadov

Iz evropskih prestolnic medtem prihajajo obsodbe najsilovitejšega ruskega zračnega napada na Ukrajino doslej, v katerem je ruska stran uporabila več kot 800 dronov in raket. V središču Kijeva je bil v napadu zadet tudi sedež vlade. »Streha in zgornja nadstropja so bili poškodovani v napadu sovražnika. Reševalci gasijo požar,« je na telegramu sporočila premierka Julija Sviridenko. Šlo naj bi za prvi tovrstni napad na poslopje.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je obsodila napad, v katerem je Moskva ciljala tako vladne stavbe kot civilne domove. »Kremelj se znova posmehuje diplomaciji, tepta mednarodno pravo in ubija brez razlikovanja,« je zapisala na družbenem omrežju X, ob tem pa dodala, da Evropa stoji ob strani Ukrajini in jo bo še naprej v celoti podpirala. »Ubijanje se mora končati,« je še dejala von der Leyen.

Poškodovana stavba v Kijevu. FOTO: Thomas Peter Reuters  

»Govoriti o miru, medtem ko se bombardiranje stopnjuje in napadajo vladne stavbe in domove – to je Putinova različica 'miru'. Rusija je začela to vojno in Rusija se odloča, da jo bo nadaljevala,« je dejal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, ki se je zavzel za okrepitev ukrajinske obrambe in povečanje pritiska na Rusijo z dodatnimi sankcijami.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa je menila, da je današnji napad na Kijev »del jasnega vzorca stopnjevanja«. »Vsak ruski napad je premišljena izbira in sporočilo: Rusija si ne želi miru,« je zapisala na omrežju X.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je sporočil, da se Rusija »vse bolj zaklepa v logiko vojne in terorja«. Kot je dodal, je v mislih s žrtvami in njihovimi bližnjimi, potem ko je Rusija na Ukrajino izstrelila »stotine brezpilotnih letalnikov in ducat raket«, pri čemer je ciljala tudi stanovanjska območja in sedež vlade.

Ruske napade je obsodila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Po njenem prepričanju se »Rusija z nadaljnjim terorjem in podaljševanjem vojne posmehuje mednarodnim prizadevanjem za premirje in mir«. Ministrica je zatrdila, da bodo še naprej izvajali pritisk na Rusijo, da ustavi vojno.

Odesa FOTO: Oleksandr Gimanov AFP

Največji napad doslej

Rusija je sicer ponoči izvedla silovit napad na Ukrajino, ki z več kot 800 droni in raketami predstavlja največjega doslej. V Kijevu, kjer je bilo poškodovanih več stavb, sta bila ubita dva človeka. Smrtne žrtve in ranjene so napadi terjali tudi v drugih delih države, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kijev je bil zgodaj zjutraj tarča napada tako z droni kot raketami, v več delih mesta so odjeknile eksplozije. Glede na navedbe pristojnih oblasti sta bila v napadih ubita vsaj dva človeka, ženska in njen dvomesečni otrok. Še vsaj 18 ljudi je bilo ranjenih.

Škodo je v napadu utrpelo več poslopij, več stanovanjskih stolpnic v zahodnem in jugovzhodnem okrožju naj bi bilo delno uničenih. Gasilcem pa je doslej uspelo zajeziti večino požarov.

Med tarčami je bila tudi Odesa. FOTO: Nina Liashonok Reuters  

V središču mesta je bil v napadu zadet tudi sedež vlade. »Streha in zgornja nadstropja so bili poškodovani v napadu sovražnika. Reševalci gasijo požar,« je na telegramu sporočila premierka Julija Sviridenko. Šlo naj bi za prvi tovrstni napad na poslopje.

Župan Vitalij Kličko je pred tem dejal, da je požar najverjetneje povzročil sestreljen dron.

Ukrajina je sicer opozorilo pred zračnimi napadi ponoči izdala za celotno državo. Skupno je Rusija nad Ukrajino med soboto zvečer in današnjim jutrom izstrelila najmanj 805 dronov in 13 raket, največ doslej glede na podatke ukrajinskih zračnih sil. Zračna obramba je sestrelila ali onemogočila 747 dronov in štiri rakete.

Med drugim je bil tarča znova Krivi Rog v osrednjem delu države, od koder poročajo o napadu na tri infrastrukturne objekte. Še eno smrtno žrtev in več ranjenih je terjal napad na Dnipropetrovsk.

V napadu na regijo Sumi na severovzhodu je bila že v soboto zvečer ubita ena oseba, še več pa ranjenih. Tudi v Zaporožju je bilo takrat ranjenih 15 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je zaveznice spričo silovitih napadov pozval k odzivu, med drugim k sankcijam na prihodke od ruske nafte in plina, pa tudi k dodatni zračni obrambi za Ukrajino. »Največji cinizem je, da do teh brutalnih napadov prihaja, ravno ko si predsednik Trump prizadeva za mir,« je sporočil in dodal, da ruski predsednik Vladimir Putin zavrača diplomacijo in stopnjuje teror.

Prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini, ki jo je pred tremi leti in pol sprožila Rusija, doslej še niso prinesla bistvenega napredka. Zahodne zaveznice Kijeva so ta teden Ukrajini obljubile varnostna jamstva v primeru mirovnega dogovora, vključno z napotitvijo vojakov. Putin je to označil za nesprejemljivo in dodal, da bi bili zahodni vojaki legitimna tarča.

Ukrajina napadla ruski naftovod Družba

Ukrajina je ponoči napadla strateško pomemben naftovod Družba v ruski regiji Brjansk in povzročila obsežno škodo, je danes sporočil poveljnik ukrajinske enote za brezpilotne letalnike Robert Brovdi. Ukrajinske sile so poročale tudi o napadu na pomembno rusko rafinerijo v krasnodarski regiji.

Kot je Brovdi zapisal na telegramu, je naftovod Družba »strateškega pomena za prevoz naftnih derivatov iz beloruskih rafinerij v Rusko federacijo«. Dodal je, da so ukrajinske sile na naftni črpalki povzročile obsežno škodo, po napadu pa je izbruhnil požar.

Tranzitni naftovod Družba oskrbuje Madžarsko in Slovaško z rusko nafto, ki še naprej kupujeta energijo od Rusije kljub skupni politiki EU o prekinitvi sodelovanja z ruskim energetskim sektorjem po invaziji na Ukrajino leta 2022. Naftovod, ki poteka iz Rusije skozi Ukrajino na Slovaško, je bil po poročanju Reutersa v zadnjih tednih večkrat tarča ukrajinskih napadov, zaradi česar je bila prekinjena dobava ruske nafte v omenjeni članici EU. Iz madžarske naftne družbe MOL so sicer danes sporočili, da dobava surove nafte na Madžarsko poteka po načrtih.

V Moskvi navedb Kijeva o napadu na naftovod Družba niso potrdili, so pa ruske oblasti poročale o incidentu v rafineriji nafte Ilski v regiji Krasnodar. Pri tem je izbruhnil požar, ki pa so ga hitro spravili pod nadzor, je sporočila uprava krasnodarske regije in dodala, da v incidentu ni bilo žrtev. Generalštab ukrajinske vojske pa je danes potrdil, da so njihove sile napadle rafinerijo Ilski in nadzorno postajo naftovoda v brjanski regiji. Oba objekta sodelujeta pri oskrbi ruske vojske, ki je napadla Ukrajino, z gorivom, je še navedel generalštab.