V Nemčiji nad umikom razočarani

Frankfurt – Že v nekaj tednih naj bi se 11.900 ameriških vojakov skupaj z opremo umaknilo iz Nemčije v ZDA in druge evropske države. V Nemčiji je napoved večinsko naletela na negativne odzive, zdi pa se, da v državi še vedno računajo na to, da do umika le ne bo prišlo. Zdaj upe polagajo v ameriške poslance, ki bi lahko odtegnili financiranje premestitve vojakov.

Ena bolj prizadetih bo lokacija v Stuttgartu, od koder bodo ZDA umaknile tudi vrhovno poveljstvo za Evropo in Afriko. Evropsko poveljstvo bodo prestavili v Belgijo, za afriško pa lokacijo še izbirajo. Stuttgartski župan Fritz Kuhn je izjemno razočaran. Dejal je, da gre za odločitev, za katero ameriški predsednik Donald Trump nima niti konsenza v kongresu, vse, kar ta poteza pomeni, pa je kazen za sicer tesnega zaveznika. Umika vojakov se v regijah ne veselijo, saj bo to pomenilo tudi izgubo več sto delovnih mest za domačine.
 

Okrepiti lastno obrambo

Umik ameriških vojakov večino nemške politike najbolj skrbi zaradi signalov, ki jih ta poteza pošilja v svet. Predsednik bavarske CSU Markus Söder je prepričan, da ta poteza ne prinaša nikakršnih očitnih vojaških plusov za ZDA, temveč le poslabšuje odnose med zaveznicama, hkrati pa bo dolgoročno oslabila tako ZDA kot Nato. Friedrich Merz iz krščanskih demokratov (CDU), ki se sicer poteguje za položaj novega nemškega kanclerja, je umik označil za skrb zbujajoč, a v njem vendarle ne vidi razloga za paniko z vidika varnosti. Evropa bo morala zdaj za svojo lastno obrambo pač storiti več, česar se v Evropi že sicer zavedamo. Hkrati pa je Merz ameriškega predsednika pozval, naj vendarle upošteva dejstvo, da v Nemčiji noben drug proračunski izdatek ne narašča tako hitro kot obrambni proračun.

Prav izdatki za obrambo so tisti podatek, s katerim ameriški predsednik žuga Nemčiji, ki jo je označil za najbolj finančno malopridno, ko gre za financiranje Nata. Članice Nata bi morale za obrambo namenjati dva odstotka BDP, a te številke ne dosega praktično nobena evropska članica. Zadnji podatki, ki jih je objavil ZDF, kažejo, da bo Nemčija sicer že letos za obrambo odštela okoli 1,5 odstotka BDP. To je sicer bolj posledica padca BDP v letošnjem letu zaradi krize kot pa absolutnega naraščanja obrambnega proračuna. A država se je po kritikah Trumpa zavezala, da bo izdatke za obrambo zvišala na zahtevana dva odstotka, čeprav šele proti koncu tega desetletja.


 

Levica: Odpeljite še atomsko orožje

Tudi pri socialnih demokratih (SPD) so nad umikom razočarani. Michael Roth, ki skrbi za evropske zadeve na zunanjem ministrstvu, je dejal, da je umik veliko razočaranje, da pa bi to morali izkoristiti kot priložnost za okrepitev lastnih evropskih obrambnih sposobnosti in ne le »jadikovati«. Zunanjepolitični strokovnjak CDU Norbert Röttgen pa je, na primer, poudaril, da je Nemčija za ameriško vojsko pomenila predvsem logistično točko v lastni vojaški mreži po svetu.

A vsi nad umikom vojakov niso razočarani. V opozicijski Levici so prepričani, da bo umik prispeval k miru in varnosti v Evropi. Sevim Dagdelen, ki se v Levici posveča varnostnim vprašanjem, je Trumpa pozvala, naj odpokliče še preostale ameriške vojake in s seboj odpelje tudi atomsko orožje.

Že več tednov umik dela od okoli 35.000 ameriških vojakov iz Nemčije skrbi za napete odnose med ZDA in Nemčijo, ki so že sicer na najnižji točki vse od druge svetovne vojne. Ameriški predsednik Donald Trump Nemčiji očita preskromno sofinanciranje Nata, hkrati pa Nemčiji očita gradnjo plinovoda Severnega toka 2, ki bo v Nemčijo pripeljal ruski plin. Slednje Trump vidi kot financiranje Rusije, medtem ko ZDA skrbijo za obrambo Nemčije.