V ozadju virusa vroča predvolilna vojna

New York – Ameriška epidemija koronavirusa z več kot 3000 žrtvami je presegla človeško tragedijo terorističnih napadov 11. septembra 2001. Z žrtvijo na vsake tri minute je tedaj najbolj prizadeti New York tudi zdaj na prvi frontni črti vojne z »nevidnim sovražnikom«.

Predvidevanja strokovnjakov kažejo kruto podobo: preden se bo položaj izboljšal, bo grozljiva bolezen med 10. in 20. aprilom pokopala 2000 Američanov na dan. Bela hiša in prestolnice zveznih držav tekmujejo s časom, saj so žalostno usodo New Yorka napovedali tudi Los Angelesu, Čikagu, Detroitu in drugim mestom. Žrtve prihajajo iz vseh družbenih slojev, v predvolilnem letu pa se v javnosti razgrevajo tudi ogorčeni prepiri o ukrepanju pristojnih oblasti. Demokratska prvakinja predstavniškega doma Nancy Pelosi je republikanskega predsednika Donalda Trumpa primerjala kar s starorimskim tiranom Neronom, ki je, ko je Rim gorel, igral na gosli.



Dirigentka zadnjega poskusa odstavitve predsednika je očitala Trumpu smrtonosno zavlačevanje z odgovori na krizo, novinarji televizijske družbe CNN in nekaterih drugih na tiskovnih konferencah Bele hiše pa so spomnili na predsednikovo poudarjanje do začetka marca, da je tveganje za večino Američanov majhno. Trump je odgovoril, da je med prvimi prepovedal letalske povezave s Kitajsko, čeprav so ga zaradi tega isti kritiki obtožili rasizma. A so televizijske kamere posnele tudi njegova zagotovila, da je položaj pod nadzorom in bo vse v redu, pa tudi njegove besede o vrnitvi k normalizaciji okrog velike noči.
 

Program obnove države

Trump je posebne ukrepe za upočasnitev epidemije podaljšal do konca aprila in ni izključil še kakšnega podaljšanja, če ga bodo predlagali njegovi strokovnjaki. Anthony Fauci in Deborah Birx uživata spoštovanje Američanov vseh strankarskih in ideoloških usmeritev, Trumpa pa v prizadevanjih za obvladovanje posledic morilskega virusa podpira večina državljanov. Toda najverjetnejši demokratski predsedniški izzivalec Joe Biden je spomnil, da se v kriznih časih poveča podpora vsem predsednikom ter da se je drugim med njihovimi krizami še veliko bolj kot Donaldu Trumpu.



Republikanski prvak slovi po strupenih napadih na nasprotnike in ima celo v sedanji krizi težave s predsedniškim videzom, po drugi strani se mnogi odkrito bojijo, da Bidna pri 77. letih daje demenca. Naklonjeni mediji so odkrito zapisali, da je naloga nekdanjega demokratskega podpredsednika predvsem ostati živ do novembrskih volitev, spopad za zdravstveno in gospodarsko prizadete volivce zdaj tako in tako poteka tam, kjer je denar - v Beli hiši in kongresu. Trump se je v torek zavzel za še en gigantski rešilni paket, tokrat v obliki dvobilijonskih investicij v infrastrukturo.

Z obrestmi blizu ničle naj bi bil po desetletjih prizadevanj čas za poudarjen program obnove države in zagotovitev delovnih mest, a svoj rešilni paket je napovedala tudi Nancy Pelosi. Prva demokratka bi rada opravila tudi s predsednikovimi udarci po (demokratskih) državah z visokimi davki, kot sta New York in Kalifornija. Kdo bo zmagal v politični vojni, ki za seboj ne namerava pustiti preživelih?