V pogajalskem pokru je še preveč blefiranja
Prava pogajalska drama o britanskem izstopu iz EU se pod večjim pritiskom časa utegne zgoditi šele decembra.
Odpri galerijo
Britanska premierka Theresa May je na prvem delu vrha sicer predstavila položaj s svojega vidika, a novih idej, ki so jih pričakovale članice EU, menda ni predstavila. FOTO: AFP
Bruselj – »Dogovor je dosegljiv,« je bilo sporočilo britanske premierke Therese May, ko je sinoči prikorakala na vrh EU. Mislila je na pričakovanje, da bo kljub zadnjim zapletom v prihodnji tednih dosežen preboj v pogajanjih o brexitu.
Pričakovanja pred vrhom so bila že tako zmanjšana, saj je bilo jasno, da je političnih nesoglasij še preveč in da vlada v Londonu okleva. Predsednica Litve Dalia Grybauskaitė je potrdila, da je bil tehnični sporazum pogajalcev, dosežen prejšnji teden, v Londonu zavrnjen. Litovka pričakuje še dolga pogajanja, saj da ima premierka šibek položaj v notranji politiki. »Želeli bi si, da bi prišla z močnim mandatom. Tega ne vidimo,« je ocenila. Napovedala je pomoč Mayevi in Združenemu kraljestvu, da povedo, kaj hočejo. »Drama se še ne končuje,« je povedala.
»Pogajalci so bili blizu skupaj. Politična raven je rekla ne,« se je glasila ena od razlag dogajanja konec tedna, ki je spet povzročilo veliko negotovost glede uspešnosti pogajanj o brexitu. Žgoči vprašanji sta še vedno irska varovalka (znameniti »backstop«) in obramba integritete evropskega notranjega trga. Varovalka je predvidena za Irsko, če ne bo druge rešitve pri urejanju prihodnjih trgovinskih in gospodarskih odnosov med EU27 in Združenim kraljestvom. Cilj je, da na irskem otoku ne bi bilo trde meje, ki bi ogrozila dosežke mirovnega procesa.
V državah članicah in institucijah EU je glavno vodilo solidarnost z Irsko. Veliko nejasnosti v Bruslju in glavnih mestih EU27 povzroča britansko spodkopavanje varovalke, v katero so v zadnjem poldrugem letu pogajalskem procesu že dvakrat privolili. Še vedno ni jasno, kaj London sploh hoče. Zadnji neuspeh pri sklepanju celovite rešitve ni razumljen kot usodna zaostritev položaja. Pritisk časa tako še ni glavni dejavnik, saj je do izvedbe brexita 29. marca prihodnje leto še nekaj manevrskega prostora. V diplomatskih krogih velja za sprejemljiv rok božič ali še malce pozneje.
Nemška kanclerka Angela Merkel je ob prihodu na vrh v bruseljski palači Evropa opozorila, da sta strani usklajeni že o 90 odstotkih stvari. Tudi Mayeva je poudarjala, da vse za mizo zanima dogovor, ki bo v interesu tako EU kot tudi Združenega kraljestva. Britanska premierka je na prvem delu vrha predstavila položaj s svojega vidika. Novih idej, ki so bile zaželene, pa menda ni bilo. Avstrijski premier Sebastian Kurz bi kot uspeh vrha obravnaval že, če bi bil narejen korak v pravo smer.
Bolj ali manj tradicionalna dramaturgija pogajanj na bruseljskem parketu vključuje napetost in nevarnost neuspeha. Takšno odločanje je bilo običajno v letih finančne in dolžniške krize. Sestavni del vsakega pogajalskega pokra je blefiranje in številne poteze v zadnjih tednih so v diplomatskih krogih obravnavane v takšnem kontekstu. Na splošno velja, da se za »blefiranje« odloča stran, ki ima slabše karte.
Diplomati opažajo, da se v Londonu še vedno vedejo, kot da je mogoča rešitev, po kateri bodo v odnosih z EU imeli majhne obveznosti in pravice, primerljive z Norveško, ki je del notranjega trga. Glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier je ocenil, »da potrebujemo čas, veliko več časa«. Kot ena od rešilnih bilk na poti do preboja se pojavlja zamisel, da bi prehodno obdobje, v katerem bi Združeno kraljestvo po brexitu ostalo del carinske unije in enotnega trga za dvanajst mesecev, trajalo do konca leta 2021.
Kljub optimizmu, da bo v prihodnjih mesecih nastal preboj in da bo rešitev pod streho, se na ravni EU in v članicah krepijo priprave na načrt B – ločitev brez dogovora. Takšen razvoj, ki ga ni mogoče izključiti, velja za katastrofo z velikimi negativnimi posledicami, še posebno za Združeno kraljestvo. Samo na Otoku bi bilo izgubljenih več deset tisoč delovnih mest. Po izračunih v Franciji bi pred predorom pod Rokavskim prelivom nastale 40-kilometrske kolone, če bi za pregled vsakega tovornjaka porabili deset minut.
»Obžalujemo propad tega kroga pogajanj. Še je čas za dogovor o prihodnosti. Žalosti nas pozicija Velike Britanije, ki ima težave, ker tam ni večine za katerokoli rešitev,« je ocenil slovenski premier Marjan Šarec. Od Londona pričakuje več konstruktivnosti, nato pa tudi preboj v pogajanjih. »Če bo sledil izhod brez dogovora, ne bo prijetno, posebno za Veliko Britanijo,« je povedal. Tudi Slovenija se menda pripravlja na načrt B. »Svet se ne bo podrl,« je prepričan. Šarec se bo danes zjutraj ob robu vrha sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
Pričakovanja pred vrhom so bila že tako zmanjšana, saj je bilo jasno, da je političnih nesoglasij še preveč in da vlada v Londonu okleva. Predsednica Litve Dalia Grybauskaitė je potrdila, da je bil tehnični sporazum pogajalcev, dosežen prejšnji teden, v Londonu zavrnjen. Litovka pričakuje še dolga pogajanja, saj da ima premierka šibek položaj v notranji politiki. »Želeli bi si, da bi prišla z močnim mandatom. Tega ne vidimo,« je ocenila. Napovedala je pomoč Mayevi in Združenemu kraljestvu, da povedo, kaj hočejo. »Drama se še ne končuje,« je povedala.
»Pogajalci so bili blizu skupaj. Politična raven je rekla ne,« se je glasila ena od razlag dogajanja konec tedna, ki je spet povzročilo veliko negotovost glede uspešnosti pogajanj o brexitu. Žgoči vprašanji sta še vedno irska varovalka (znameniti »backstop«) in obramba integritete evropskega notranjega trga. Varovalka je predvidena za Irsko, če ne bo druge rešitve pri urejanju prihodnjih trgovinskih in gospodarskih odnosov med EU27 in Združenim kraljestvom. Cilj je, da na irskem otoku ne bi bilo trde meje, ki bi ogrozila dosežke mirovnega procesa.
Ni jasno, kaj London hoče
V državah članicah in institucijah EU je glavno vodilo solidarnost z Irsko. Veliko nejasnosti v Bruslju in glavnih mestih EU27 povzroča britansko spodkopavanje varovalke, v katero so v zadnjem poldrugem letu pogajalskem procesu že dvakrat privolili. Še vedno ni jasno, kaj London sploh hoče. Zadnji neuspeh pri sklepanju celovite rešitve ni razumljen kot usodna zaostritev položaja. Pritisk časa tako še ni glavni dejavnik, saj je do izvedbe brexita 29. marca prihodnje leto še nekaj manevrskega prostora. V diplomatskih krogih velja za sprejemljiv rok božič ali še malce pozneje.
Nemška kanclerka Angela Merkel je ob prihodu na vrh v bruseljski palači Evropa opozorila, da sta strani usklajeni že o 90 odstotkih stvari. Tudi Mayeva je poudarjala, da vse za mizo zanima dogovor, ki bo v interesu tako EU kot tudi Združenega kraljestva. Britanska premierka je na prvem delu vrha predstavila položaj s svojega vidika. Novih idej, ki so bile zaželene, pa menda ni bilo. Avstrijski premier Sebastian Kurz bi kot uspeh vrha obravnaval že, če bi bil narejen korak v pravo smer.
Bolj ali manj tradicionalna dramaturgija pogajanj na bruseljskem parketu vključuje napetost in nevarnost neuspeha. Takšno odločanje je bilo običajno v letih finančne in dolžniške krize. Sestavni del vsakega pogajalskega pokra je blefiranje in številne poteze v zadnjih tednih so v diplomatskih krogih obravnavane v takšnem kontekstu. Na splošno velja, da se za »blefiranje« odloča stran, ki ima slabše karte.
• Theresa May na vrh v Bruselj ni prinesla novih predlogov.
• Pogajanja o brexitu se utegnejo še vleči.
• Na ravni EU in v članicah potekajo priprave na načrt B.
• Pogajanja o brexitu se utegnejo še vleči.
• Na ravni EU in v članicah potekajo priprave na načrt B.
Diplomati opažajo, da se v Londonu še vedno vedejo, kot da je mogoča rešitev, po kateri bodo v odnosih z EU imeli majhne obveznosti in pravice, primerljive z Norveško, ki je del notranjega trga. Glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier je ocenil, »da potrebujemo čas, veliko več časa«. Kot ena od rešilnih bilk na poti do preboja se pojavlja zamisel, da bi prehodno obdobje, v katerem bi Združeno kraljestvo po brexitu ostalo del carinske unije in enotnega trga za dvanajst mesecev, trajalo do konca leta 2021.
Priprave na načrt B
Kljub optimizmu, da bo v prihodnjih mesecih nastal preboj in da bo rešitev pod streho, se na ravni EU in v članicah krepijo priprave na načrt B – ločitev brez dogovora. Takšen razvoj, ki ga ni mogoče izključiti, velja za katastrofo z velikimi negativnimi posledicami, še posebno za Združeno kraljestvo. Samo na Otoku bi bilo izgubljenih več deset tisoč delovnih mest. Po izračunih v Franciji bi pred predorom pod Rokavskim prelivom nastale 40-kilometrske kolone, če bi za pregled vsakega tovornjaka porabili deset minut.
»Obžalujemo propad tega kroga pogajanj. Še je čas za dogovor o prihodnosti. Žalosti nas pozicija Velike Britanije, ki ima težave, ker tam ni večine za katerokoli rešitev,« je ocenil slovenski premier Marjan Šarec. Od Londona pričakuje več konstruktivnosti, nato pa tudi preboj v pogajanjih. »Če bo sledil izhod brez dogovora, ne bo prijetno, posebno za Veliko Britanijo,« je povedal. Tudi Slovenija se menda pripravlja na načrt B. »Svet se ne bo podrl,« je prepričan. Šarec se bo danes zjutraj ob robu vrha sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
