V Severni Makedoniji volijo novega predsednika države

Novega predsednika čaka v predalu podpis zakona, ki je uveljavil spremembo imena države.
Fotografija: Novega predsednika države bo v prvem krogu volilo 1,8 milijona volivcev. Foto: Ognen Teofilovski/Reuters
Odpri galerijo
Novega predsednika države bo v prvem krogu volilo 1,8 milijona volivcev. Foto: Ognen Teofilovski/Reuters

V Severni Makedoniji danes volijo novega predsednika države. Albanci prvič ne gledajo na predsedniško tekmo kot na makedonske volitve. Makedonci so politično razdeljeni tudi zaradi spremembe imena države, ki je omogočila njeno približevanje EU in Natu.

Zahod se neposredno ne vmešava v predsedniške volitve, ker se v državi ne bo spremenilo nič bistvenega, ne glede na to, kateri izmed treh univerzitetnih profesorjev bo slavil zmago. Članstvo Severne Makedonije v Natu je zaključena zgodba, njeno približevanje EU pa bo še najmanj odvisno od predsednika države. Se je pa pokazalo, da se Moskva še ne namerava odreči svojemu vplivu v državi. Na ruskem družabnem omrežju Vkontakte so pred volitvami objavili še nerazkrite prisluhe bivšim in sedanjim funkcionarjem, ki se nanašajo na gospodarski kriminal in ponarejanje volitev.
 

Nevarnost razpisa novih volitev


Sedanji predsednik Gjorge Ivanov po dveh petletnih mandatih ni mogel kandidirati. Ker je zavrnil podpis zakona, s katerim so uveljavili prespanski sporazum z Grčijo, v skladu s katerim se je država preimenovala v Severno Makedonijo, ta naloga sedaj čaka njegovega naslednika ali naslednico. Predsednik države ima predvsem reprezentativno vlogo, lahko pa odloži uveljavitev novih zakonov, kar je Ivanov po spremembi oblasti izdatno izkoristil.

Kandidatka največje opozicijske stranke VMRO-DPMNE Gordana Siljanovska Davkova<strong> </strong>zavrača prespanski sporazum. Foto: Ognen Teofilovski/Reuters
Kandidatka največje opozicijske stranke VMRO-DPMNE Gordana Siljanovska Davkova zavrača prespanski sporazum. Foto: Ognen Teofilovski/Reuters


Novega predsednika države bo v prvem krogu volilo 1,8 milijona volivcev. Izbirali bodo lahko med tremi kandidati, med katerimi je prvič tudi ženska. Za zmago v prvem krogu mora kandidat dobiti podporo več kot 50 odstotkov volivcev. Zato je bolj verjetno, da bodo predsednika izvolili šele v drugem krogu 5. maja. Ker je v drugem krogu izid veljaven samo, če se ga bo udeležilo več kot 40 odstotkov volivcev, ni izključeno, da bo morala državna volilna komisija razpisati nove volitve. Pred petimi leti se je predsedniških volitev udeležilo 42 odstotkov volivcev.
 

Kamen spotike sprememba imena


Kandidaturo Steva Pendarovskega podpira multietnična koalicija. Poleg več manjših strank ga podpirata vladni koalicijski stranki, socialdemokratska zveza (SDSM) premierja Zorana Zaeva in albanska Demokratična unija za integracijo (DUI) Alija Ahmetija. Pendarovski se je za predsedniški položaj kot kandidat SDSM prvič potegoval na volitvah leta 2014, ko je v drugem krogu z razliko 30.000 glasov zmagal Ivanov. Skupni kandidat SDSM in DUI podpira spremembo imena države.

Kandidatka največje opozicijske stranke VMRO-DPMNE je Gordana Siljanovska Davkova, ki zavrača prespanski sporazum. Kljub temu je napovedala, da bo v primeru zmage podpisala zakon o njegovi uveljavitvi, saj gre za pravno dejstvo, čeprav je bil sporazum sprejet v nasprotju z nacionalnim in mednarodnim pravom. Napovedala je tudi oblikovanje mednarodnega organa za preučitev veljavnosti sporazuma. ki ga namerava spodbijati na pristojnem mednarodnem sodišču.

Kandidaturo Steva Pendarovskega podpira multietnična koalicija. Foto: Ognen Teofilovski/Reuters
Kandidaturo Steva Pendarovskega podpira multietnična koalicija. Foto: Ognen Teofilovski/Reuters

 

Favorita iz glavnih političnih blokov


Kandidat dveh manjših opozicijskih desnosredinskih albanskih strank Zveza za Albance in Besa je Blerim Reka. Po njegovem mnenju novo ustavno ime države predstavlja uspeh, ki odpira državi vrata v EU in Nato. Ker lahko računa predvsem na albanske volivce, ki niso zadovoljni z vladno stranko DUI, nima veliko možnosti za uvrstitev v drugi krog volitev.

Sodeč po rezultatih javnomnenjskih raziskav se bosta v drugem krogu pomerila kandidata dveh glavnih političnih blokov. Pendarovskemu napovedujejo v prvem krogu okoli 27-odstotno podporo, Siljanovski Davkovi pa 23-odstotno, medtem ko naj bi Reka dobil okoli 11 odstotkov glasov. Rezultati raziskave Makedonskega centra za mednarodno sodelovanje (MCMS) in Inštituta za demokracijo (IDSCS) še kažejo, da Siljanovska Davkova uživa večjo podporo med Makedonci (32,6 odstotka) kot Pendarovski (28,6 odstotka). Slednji pa ima veliko večjo podporo med Albanci (20,5 odstotka) kot ona (0,4 odstotka). Največji del Albancev (41,6 odstotka) naj bi glasoval za Reko.

Preberite še:

Komentarji: