V Srbiji se vse vrti okoli predsednika Vučića
Aleksandar Vučić uživa pred kamerami in si z lojalnimi mediji dviguje ratinge, tokrat z 62 kilometri avtoceste.
Odpri galerijo
Srbski predsednik Aleksander Vučić med odprtjem avtocestnega odseka med Obrenovcem in Ljigom. Foto srbsko ministrstvo za infrastukturo
Ni bilo srbskega medija, ki se zadnje dni na naslovnicah in v prvih minutah ne bi ukvarjal s slovesnim odprtjem 62 kilometrskega odseka avtoceste Obrenovac-Ljig. Televizijske kamere so ničkolikokrat pokazale predsednika Aleksandra Vučića, kako se pelje na strehi odprtega avtobusa, na drugem avtobusu ob njem pa množica novinarjev, ki ga fotografirajo in snemajo.
V Srbiji slovesno odprejo vsak košček avtoceste posebej. Tokrat je šlo za odsek od mesta Obrenovac ob Savi do Ljiga. Vozniki so doslej to pot prevozili po prometno nevarni Ibarski magistrali, sedaj pa lahko vse do Čačka – skupaj 103 kilometre – vozijo po avtocesti. Gradnja je pomenila izziv, saj ima cesta 42 mostov in nadvozov, pa tudi 945-metrski predor. Gradili so jo po etapah. Vsaka je izzvala več afer, celo prijave kaznivih dejanj, a tudi – več slovesnih predaj prometu.
Predsednik Vučić je ob odprtju dejal, da je ta cesta»ponos vse Srbije«, da so na njo čakali 70 let. Napovedal je, da bo Srbija zgradila dodatnih 5000 kilometrov cest v vrednosti milijarde evrov v naslednjih štirih letih. Koliko možnosti za slovesnosti, če bodo odprli vsakih nekaj deset kilometrov posebej.
Toda po besedah Velimirja Ilića, nekdanjega ministra za infrastrukturo v srbski vladi, si ne predsednik Vučić ne sedanja resorna ministrica Zorana Mihajlović ne moreta lastiti uspeha. Ko so projekt v času ministrovanja Ilića leta 2007 pripravljali, sta namreč na vladi oba glasovala proti gradnji te avtoceste, je povedal. A to je zdaj že pozabljeno. Predsednik Vučić je označil cesto za svoj uspeh in priložnost izkoristil za samopromocijo.
V Srbiji se vse vrti okoli predsednika Vučića. Kljub temu, da je predsednik države – ne vlade – in formalno ne odloča o ničemer, odloča o vsem. V začetku meseca je odločil, da bo vlada prevzela financiranje 29 najuspešnejših vaterpolskih klubov v državi. Mediji so ga opozarjali, da to ni njegova pristojnost, a je premierka na Brnabić izjavila, da se strinja z vsem, kar Vučić odloči. Predsednik odloča v Srbiji tudi o najmanjših stvareh. Ko je junija obiskal poplavljena območja, je v odmaknjeni vasici Krstac v občini Lučani fantku, ki mu je voda odnesla kolo, pred novinarskimi kamerami obljubil novo, in že kmalu se je to tudi zgodilo. Vsi mediji so poročali, da je predsednik uredil kolo za majhnega Rajka. Za kaj gre?
Po besedah psihologa prof. dr. Žarka Trebješanina iz beograjske univerze ima predsednikovo pojavljanje v medijih več dimenzij. »Prva je politična: kolikor bolj je prisoten v medijih s pozitivnimi dogodki, toliko bolj se mu dviguje vrednost in popularnost. Tako se promovira. Drugo je, da osebno uživa v pojavljanju v medijih, to mu povzroča zadovoljstvo. Zato je pomembno, da prevzame vse vzvode oblasti in jih uporablja za lastno promocijo. Pomemben vzvod oblasti so mediji. Na medije izvaja raznovrstne pritiske, med njimi finančne. Medij, ki ga ne podpira, ne dobi oglasov, denarja,« je povedal psiholog. Kaj pa demokracija? »V tem ni demokracije. To je despotska vladavina,« ocenjuje prof. Trebješanin.
Odsek avtoceste Obrenovac - Ljig
V Srbiji slovesno odprejo vsak košček avtoceste posebej. Tokrat je šlo za odsek od mesta Obrenovac ob Savi do Ljiga. Vozniki so doslej to pot prevozili po prometno nevarni Ibarski magistrali, sedaj pa lahko vse do Čačka – skupaj 103 kilometre – vozijo po avtocesti. Gradnja je pomenila izziv, saj ima cesta 42 mostov in nadvozov, pa tudi 945-metrski predor. Gradili so jo po etapah. Vsaka je izzvala več afer, celo prijave kaznivih dejanj, a tudi – več slovesnih predaj prometu.
Še 5000 kilometrov cest
Predsednik Vučić je ob odprtju dejal, da je ta cesta»ponos vse Srbije«, da so na njo čakali 70 let. Napovedal je, da bo Srbija zgradila dodatnih 5000 kilometrov cest v vrednosti milijarde evrov v naslednjih štirih letih. Koliko možnosti za slovesnosti, če bodo odprli vsakih nekaj deset kilometrov posebej.
Prejšnji minister o postopkih
Toda po besedah Velimirja Ilića, nekdanjega ministra za infrastrukturo v srbski vladi, si ne predsednik Vučić ne sedanja resorna ministrica Zorana Mihajlović ne moreta lastiti uspeha. Ko so projekt v času ministrovanja Ilića leta 2007 pripravljali, sta namreč na vladi oba glasovala proti gradnji te avtoceste, je povedal. A to je zdaj že pozabljeno. Predsednik Vučić je označil cesto za svoj uspeh in priložnost izkoristil za samopromocijo.
Financiranje vaterpolistov in kolesa za malega Rajka
V Srbiji se vse vrti okoli predsednika Vučića. Kljub temu, da je predsednik države – ne vlade – in formalno ne odloča o ničemer, odloča o vsem. V začetku meseca je odločil, da bo vlada prevzela financiranje 29 najuspešnejših vaterpolskih klubov v državi. Mediji so ga opozarjali, da to ni njegova pristojnost, a je premierka na Brnabić izjavila, da se strinja z vsem, kar Vučić odloči. Predsednik odloča v Srbiji tudi o najmanjših stvareh. Ko je junija obiskal poplavljena območja, je v odmaknjeni vasici Krstac v občini Lučani fantku, ki mu je voda odnesla kolo, pred novinarskimi kamerami obljubil novo, in že kmalu se je to tudi zgodilo. Vsi mediji so poročali, da je predsednik uredil kolo za majhnega Rajka. Za kaj gre?
»To ni demokracija, to je despotska vladavina«
Po besedah psihologa prof. dr. Žarka Trebješanina iz beograjske univerze ima predsednikovo pojavljanje v medijih več dimenzij. »Prva je politična: kolikor bolj je prisoten v medijih s pozitivnimi dogodki, toliko bolj se mu dviguje vrednost in popularnost. Tako se promovira. Drugo je, da osebno uživa v pojavljanju v medijih, to mu povzroča zadovoljstvo. Zato je pomembno, da prevzame vse vzvode oblasti in jih uporablja za lastno promocijo. Pomemben vzvod oblasti so mediji. Na medije izvaja raznovrstne pritiske, med njimi finančne. Medij, ki ga ne podpira, ne dobi oglasov, denarja,« je povedal psiholog. Kaj pa demokracija? »V tem ni demokracije. To je despotska vladavina,« ocenjuje prof. Trebješanin.
