Nepričakovano je prispel tudi iranski zunanji minister
Med temami, ki naj bi jih načeli voditelji, so tudi iranski jedrski dogovor, protesti v Hongkongu in zapletanje odnosov na indijski podcelini z vprašanjem Kašmirja.
Odpri galerijo
Nepričakovano je na vrh G7 prispel iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif. FOTO: AFP
V francoskem obmorskem mestu Biarritz se nadaljuje vrh skupine sedmih najrazvitejših držav G7, na katerem so v ospredju trgovinski odnosi in požari v amazonskem gozdu, ki divjajo v teh dneh.
Drugi dan zasedanja, ki se je uradno začel s sobotno večerjo, sta v ospredju svetovno gospodarstvo in trgovina, ki ju zaznamujejo trgovinske napetosti. Zaostruje jih predvsem ameriški predsednik Donald Trump, ki je pred odhodom v Francijo zagrozil, da bo v odziv na francoski davek za tehnološke velikane uvedel carine na francosko vino. Trump je poleg tega v petek na napoved kitajskih carin na ameriški uvoz odgovoril z napovedjo dodatnega dviga carin na kitajski uvoz.
Nepričakovano je na vrh G7 sicer prispel iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif. Prišel je na povabilo francoskega zunanjega ministrstva, pogovori z ameriško delegacijo pa niso predvideni. Kot so sporočili iz Elizejske palače, se bo Zarif ob robu zasedanja G7 sestal s francoskim zunanjim ministrom Jean-Yvesom Le Drianom.
Trump se je že sestal z britanskim premierjem Borisom Johnsonom, poročajo tuji mediji. Gre za njuno prvo srečanje, odkar je Johnson prevzel vodenje britanske vlade. Pred srečanjem je Trump kakor običajno na družbenem omrežju twitter javnosti sporočil svoje občutke v Biarritzu. »Voditelji se dobro razumemo,« je tvitnil, potem ko je medije okrcal, da o srečanju G7 znova pišejo lažne novice.
V ospredju pogovorov med Trumpom in Johnsonom so bili trgovinski odnosi in možnost sklenitve dvostranskega trgovinskega sporazuma po izstopu Velike Britanije iz EU. Trump je Johnsona označil kot »pravega človeka« za to, da izpelje brexit. Na vprašanje, kakšen nasvet bi dal Johnsonu glede brexita, je Trump po poročanju tujih tiskovnih agencij odgovoril: »On ne potrebuje nasveta, saj je pravi človek za to nalogo.«
Johnson je napovedal, da bosta London in Washington po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije sklenila »fantastičen« trgovinski dogovor. Tudi Trump je dejal, da bo trgovinski dogovor med ZDA in Združenim kraljestvom mogoče doseči »hitro« in dodal, da bo to »zelo velik trgovinski sporazum, večji, kot smo ga kdajkoli imeli«. Johnson je Trumpu čestital za močno ameriško gospodarstvo. Kljub temu, da se je vzdržal močne kritike, pa je izrazil zaskrbljenost zaradi trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko.
Velika Britanija podpira »trgovinski mir« in svobodno trgovino ter ni naklonjena tarifam, je poudaril Johnson. Trumpa je že pred njunim srečanjem pozval, naj odpravi »precejšnje ovire« za britanska podjetja, ki želijo izvažati na ameriški trg. »Naš pogled na trgovinsko vojno je, da bolj podpiramo trgovinski mir, na splošno,« je dejal Johnson in pristavil: »Ne maramo tarif.«
Johnson je sicer že v soboto dejal, da bo pritisnil na ameriškega predsednika glede zmanjšanja svetovnih trgovinskih napetosti, saj trgovinska vojna že ogroža globalno trgovinsko stabilnost. Dejal je tudi, da morajo ZDA odpraviti omejitve za podjetja v Veliki Britaniji, če želijo trgovinski dogovor z Združenim kraljestvom.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v soboto poudaril, da je eden od njegovih glavnih ciljev na vrhu prepričati vse partnerje, da so trgovinske napetosti slabe za vse. »Doseči moramo neko obliko deeskalacije, stabilizirati stvari in se izogniti tej trgovinski vojni, ki poteka povsod,« je povedal. Po nenapovedanem kosilu Macrona in Trumpa so sporočili, da sta predsednika našla stične točke glede ključnih vprašanj, o katerih bosta razpravljala s preostalimi voditelji sedmerice.
Ameriški predsednik Donald Trump, ki bo prihodnje leto gostil vrh G7, je sicer nakazal možnost, da bi Rusijo znova povabili v skupino, ki jo ob ZDA sestavljajo Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija in Japonska. Na vprašanje o tej možnosti je Trump danes odgovoril: »Tega ne vem. Vsekakor je možno.«
Voditelji so se dotaknili tudi Irana, s katerim so odnosi po več incidentih s tankerji v Perzijskem zalivu precej napeti. Strinjali so se, da Macronu poverijo, naj govori s Teheranom in nanj naslovi sporočilo, je iz diplomatskih virov izvedela AFP. Ponovno so zatrdili, da je njihov cilj »preprečiti Iranu, da pridobi jedrsko orožje«. Obenem je potrebno umiriti razmere v regiji in najti pot za dialog.
Francija je na čelu evropskih prizadevanj, da bi rešili mednarodni jedrski sporazum z Iranom, ki je po umiku ZDA oslabljen. O iranski krizi je Macron pred začetkom vrha govoril tudi s Trumpom. Pariz si prizadeva za »premor«, v okviru katerega bi Teheranu dovolili izvoz določene količine nafte, Iran pa bi se v zameno zavezal k spoštovanju zavez iz jedrskega sporazuma.
Med temami, ki naj bi jih načeli voditelji, bodo po napovedih tudi protesti v Hongkongu in zapletanje odnosov na indijski podcelini v zvezi z vprašanjem Kašmirja, pa tudi okoljski izzivi, vključno z uničujočimi požari v amazonskem pragozdu.
Zasedanje G7 spremljajo tudi protesti. V mestu Bayonne nedaleč od Biarritza je dopoldne več sto demonstrantov protestiralo proti okoljski politiki držav G7 in predsednika Macrona. Opozoriti želimo na Macronovo uničujočo podnebno politiko, so povedali na zborovanju in zahtevali konkretne ukrepe.
Drugi dan zasedanja, ki se je uradno začel s sobotno večerjo, sta v ospredju svetovno gospodarstvo in trgovina, ki ju zaznamujejo trgovinske napetosti. Zaostruje jih predvsem ameriški predsednik Donald Trump, ki je pred odhodom v Francijo zagrozil, da bo v odziv na francoski davek za tehnološke velikane uvedel carine na francosko vino. Trump je poleg tega v petek na napoved kitajskih carin na ameriški uvoz odgovoril z napovedjo dodatnega dviga carin na kitajski uvoz.
Nepričakovano je na vrh G7 sicer prispel iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif. Prišel je na povabilo francoskega zunanjega ministrstva, pogovori z ameriško delegacijo pa niso predvideni. Kot so sporočili iz Elizejske palače, se bo Zarif ob robu zasedanja G7 sestal s francoskim zunanjim ministrom Jean-Yvesom Le Drianom.
Trump se je sestal z Johnsonom
Trump se je že sestal z britanskim premierjem Borisom Johnsonom, poročajo tuji mediji. Gre za njuno prvo srečanje, odkar je Johnson prevzel vodenje britanske vlade. Pred srečanjem je Trump kakor običajno na družbenem omrežju twitter javnosti sporočil svoje občutke v Biarritzu. »Voditelji se dobro razumemo,« je tvitnil, potem ko je medije okrcal, da o srečanju G7 znova pišejo lažne novice.
V ospredju pogovorov med Trumpom in Johnsonom so bili trgovinski odnosi in možnost sklenitve dvostranskega trgovinskega sporazuma po izstopu Velike Britanije iz EU. Trump je Johnsona označil kot »pravega človeka« za to, da izpelje brexit. Na vprašanje, kakšen nasvet bi dal Johnsonu glede brexita, je Trump po poročanju tujih tiskovnih agencij odgovoril: »On ne potrebuje nasveta, saj je pravi človek za to nalogo.«
Za hitro pomoč državam, ki so jih prizadeli požari v amazonskem gozdu
Svetovni voditelji so se dogovorili, da bodo »čimprej« pomagali državam, ki so jih prizadeli obsežni požari, ki divjajo v amazonskem pragozdu, je dejal gostitelj vrha, francoski predsednik Emmanuel Macron. »Dogovorili smo se, da bomo čimprej pomagali državam, ki so jih prizadeli požari,« je dejal Macron. Kot je dodal, vzpostavljajo stik z južnoameriškimi državami, šlo pa naj bi za »tehnično in finančno pomoč«, vendar podrobnosti po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ni razkril. Ponovno je pozval k pomoči pri pogozdovanju.
Francoski predsednik je že pred začetkom vrha požare označil za mednarodno krizo in vztrajal, da o tem spregovorijo tudi svetovni voditelji. Zavzel se je za konkretno ukrepanje vseh držav v Biarritzu v sodelovanju z državami na območju Amazonije. Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je po močnem pritisku in pozivih evropskih voditeljev k ukrepanju za zaščito »pljuč sveta« v petek vendarle odobril napotitev brazilskih oboroženih sil v boj proti požarom.
Zaskrbljenost zaradi požarov, ki pustošijo amazonski pragozd, je izrazil tudi papež Frančišek in pozval k ukrepanju.
Svetovni voditelji so se dogovorili, da bodo »čimprej« pomagali državam, ki so jih prizadeli obsežni požari, ki divjajo v amazonskem pragozdu, je dejal gostitelj vrha, francoski predsednik Emmanuel Macron. »Dogovorili smo se, da bomo čimprej pomagali državam, ki so jih prizadeli požari,« je dejal Macron. Kot je dodal, vzpostavljajo stik z južnoameriškimi državami, šlo pa naj bi za »tehnično in finančno pomoč«, vendar podrobnosti po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ni razkril. Ponovno je pozval k pomoči pri pogozdovanju.
Francoski predsednik je že pred začetkom vrha požare označil za mednarodno krizo in vztrajal, da o tem spregovorijo tudi svetovni voditelji. Zavzel se je za konkretno ukrepanje vseh držav v Biarritzu v sodelovanju z državami na območju Amazonije. Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je po močnem pritisku in pozivih evropskih voditeljev k ukrepanju za zaščito »pljuč sveta« v petek vendarle odobril napotitev brazilskih oboroženih sil v boj proti požarom.
Zaskrbljenost zaradi požarov, ki pustošijo amazonski pragozd, je izrazil tudi papež Frančišek in pozval k ukrepanju.
V ospredju pogovorov so bili trgovinski odnosi in možnost sklenitve dvostranskega trgovinskega sporazuma po izstopu Velike Britanije iz EU. FOTO: Philippe Wojazer/Reuters
Johnson je napovedal, da bosta London in Washington po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije sklenila »fantastičen« trgovinski dogovor. Tudi Trump je dejal, da bo trgovinski dogovor med ZDA in Združenim kraljestvom mogoče doseči »hitro« in dodal, da bo to »zelo velik trgovinski sporazum, večji, kot smo ga kdajkoli imeli«. Johnson je Trumpu čestital za močno ameriško gospodarstvo. Kljub temu, da se je vzdržal močne kritike, pa je izrazil zaskrbljenost zaradi trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko.
Velika Britanija ni naklonjena tarifam
Velika Britanija podpira »trgovinski mir« in svobodno trgovino ter ni naklonjena tarifam, je poudaril Johnson. Trumpa je že pred njunim srečanjem pozval, naj odpravi »precejšnje ovire« za britanska podjetja, ki želijo izvažati na ameriški trg. »Naš pogled na trgovinsko vojno je, da bolj podpiramo trgovinski mir, na splošno,« je dejal Johnson in pristavil: »Ne maramo tarif.«
Johnson je sicer že v soboto dejal, da bo pritisnil na ameriškega predsednika glede zmanjšanja svetovnih trgovinskih napetosti, saj trgovinska vojna že ogroža globalno trgovinsko stabilnost. Dejal je tudi, da morajo ZDA odpraviti omejitve za podjetja v Veliki Britaniji, če želijo trgovinski dogovor z Združenim kraljestvom.
Vrh spremljalo protesti, ki so v sosednjem mestu Bayonne napovedani tudi za danes. FOTO: Regis Duvignau/Reuters
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v soboto poudaril, da je eden od njegovih glavnih ciljev na vrhu prepričati vse partnerje, da so trgovinske napetosti slabe za vse. »Doseči moramo neko obliko deeskalacije, stabilizirati stvari in se izogniti tej trgovinski vojni, ki poteka povsod,« je povedal. Po nenapovedanem kosilu Macrona in Trumpa so sporočili, da sta predsednika našla stične točke glede ključnih vprašanj, o katerih bosta razpravljala s preostalimi voditelji sedmerice.
Ameriški predsednik Donald Trump, ki bo prihodnje leto gostil vrh G7, je sicer nakazal možnost, da bi Rusijo znova povabili v skupino, ki jo ob ZDA sestavljajo Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija in Japonska. Na vprašanje o tej možnosti je Trump danes odgovoril: »Tega ne vem. Vsekakor je možno.«
O Iranu so se že pogovarjali
Voditelji so se dotaknili tudi Irana, s katerim so odnosi po več incidentih s tankerji v Perzijskem zalivu precej napeti. Strinjali so se, da Macronu poverijo, naj govori s Teheranom in nanj naslovi sporočilo, je iz diplomatskih virov izvedela AFP. Ponovno so zatrdili, da je njihov cilj »preprečiti Iranu, da pridobi jedrsko orožje«. Obenem je potrebno umiriti razmere v regiji in najti pot za dialog.
Srečanje voditeljev G7 spremljajo protesti. FOTO: Georges Gobet/Afp
Francija je na čelu evropskih prizadevanj, da bi rešili mednarodni jedrski sporazum z Iranom, ki je po umiku ZDA oslabljen. O iranski krizi je Macron pred začetkom vrha govoril tudi s Trumpom. Pariz si prizadeva za »premor«, v okviru katerega bi Teheranu dovolili izvoz določene količine nafte, Iran pa bi se v zameno zavezal k spoštovanju zavez iz jedrskega sporazuma.
Med temami, ki naj bi jih načeli voditelji, bodo po napovedih tudi protesti v Hongkongu in zapletanje odnosov na indijski podcelini v zvezi z vprašanjem Kašmirja, pa tudi okoljski izzivi, vključno z uničujočimi požari v amazonskem pragozdu.
Zasedanje G7 spremljajo tudi protesti. V mestu Bayonne nedaleč od Biarritza je dopoldne več sto demonstrantov protestiralo proti okoljski politiki držav G7 in predsednika Macrona. Opozoriti želimo na Macronovo uničujočo podnebno politiko, so povedali na zborovanju in zahtevali konkretne ukrepe.
