V Trstu čakajo na korona Godota
Napovedane bolniške ladje, ki bi sprejela okužene iz domov starejših, še vsaj en teden ne bo.
Odpri galerijo
V Trstu se deželna uprava ogreva za newyorški ukrep pomoči okuženim starejšim prebivalcem, ki je bolj ukrep za oči kot učinkovit spopad z epidemijo pri starejših. FOTO: Promocijsko Gradivo
Včeraj bi bila morala v Trst pripluti bolniška ladja, na katero bi vkrcali sprva kakih 50 s korono okuženih oskrbovancev domov za starejše občane, vendar se to ni zgodilo. Ladja še ne bo priplula, če sploh bo kdaj. Poveljnik tržaške pristaniške kapitanerije Luca Sancilio nam je namreč zatrdil, da za več dni vnaprej nimajo nobenega napovedanega vplutja in da morajo pristojni državni organi takšno odločitev šele dokončno potrditi.
Več italijanskih in slovenskih medijev je minule dni poročalo o odločitvi tržaškega pokrajinskega odbora za izredne razmere, ki se je sestal na zahtevo deželne uprave Furlanije Julijske krajine, (predseduje ji Massimiliano Fedriga) o najetju ladje, spremenjene v bolnišnico. V Trstu so se namreč razmere v deželnih domovih za starejše pred dnevi še poslabšale. Deloma se lokalna politika želi na ta način zgledovati po ukrepih v ZDA (New York) in v italijanski Genovi. V Liguriji so se dogovorili z lastniki družbe Grandi Navi Veloci (GNV), ki sodi v skupino velikega ladjarja MSC, da so pred približno enim mesecem v zelo kratkem času (v 7 dneh) predelali trajektno ladjo GNV Splendid v bolniško ladjo.
Del od 485 kabin trajektne ladje so predelali, jih združili po dve v eno (pridobili večje sobe), zamenjali so talne in stenske obloge (nič več iz blaga) ter povsem preuredili prezračevanje tako, da ima vsaka od kabin zdaj avtonomen prezračevalni sistem, nam je povedal ladjedelski inženir Franco Cossutta iz Trsta, ki je pred tremi desetletji celo sodeloval pri projektiranju te ladje.
Predelava ladje bi sicer stala vsaj kakšen milijon, vendar so mnogi dobaviteji materiala in opreme, tudi storitev v ladjedelnici, dobavili in opravili dobrodelno. Tudi ladjar MSC je ladjo brezplačno začasno oddal oblastem v Genovi, čeprav bi njen dnevni najem stal vsaj 50.000 do 70.000 evrov. »Vemo, kako veliko napako je naredila Japonska, ko je zadrževala več tisoč potnikov in članov posadke na ladji Diamond Princess, kjer nikakor niso mogli zagotoviti temeljnih pogojev za preprečevanje okužb, zaradi česar se je ladja spremenila v past in leglo korona virusa, na njej pa se je z nevarnim virusom okužilo več kot 4000 ljudi. Zato so morali trajekt Splendid v Genovi preurediti,« je pojasnil Franco Cossutta.
Trajekt (najverjetneje GNV Allegra) bi seveda lahko bil privezan nekje ob tržaški obali, meni Cossutta. Najprimerneje mesto bi bilo na območju opuščenega dela starega pristanišča. Trajektna ladja je lahko priročna zato, ker lahko nanjo enostavno pripeljejo reševalna ali druga oskrbovalna vozila. Sicer pa bi takšno ladjo lahko selili tudi v kako drugo pristanišče, če bi razmere to zahtevale.
Seveda bi takšna predelava ladje in vzdrževanje ladje kljub dobrotnikom nekaj stala. Zato je deželna uprava iz Trsta že prosila italijansko civilno zaščito za kritje stroškov. Furlanija Julijska krajina (1,2 milijona prebivalcev) je v tej epidemiji precej na boljšem kot denimo Lombardija, vendar še zmeraj občutno na slabšem v primerjavi s Slovenijo. V torek so beležili 2995 okuženih in 278 mrtvih, samo v Trstu približno 145 mrtvih.
Več tržaških politikov sicer nasprotuje najemu ladje in predlaga, da bi raje uporabili zaprte hotele na območju Trsta. Ali pa bi za 50 starejših bolnikov poiskali prostore v obstoječih bolnišnicah. Opozicija je prepričana, da želi deželna uprava s takšno potezo narediti predvsem politični vtis na lokalno prebivalstvo.
Epidemiolog Boris Kopilovič s koprske enote NIJZ meni, da imajo v Trstu res precej več problemov, kot jih imamo v Sloveniji: »Toda upoštevati moramo, da velja Trst po prebivalstvu za najstarejše mesto v Italiji in da so razmere v Furlaniji precej boljše kot drugod v severni Italiji. Iz sosednje dežele pogosto slišimo očitke, da jim Slovenija ni priskočila na pomoč. Res bi jim lahko kako pomagali, denimo pri hitrejših analizah odvzetih brisov, saj v Italiji traja nekaj dni, preden pridejo do rezultata, pri nas jih imamo v istem dnevu. Počasnost pri izdaji rezultatov pa lahko vpliva na hitrost širjenja bolezni. V južno primorski regiji smo lahko zadovoljni, da sta se čez mejo okužili le dve osebi, ki sta bili tam zaposleni, kar je, glede na to, da jih odhaja iz Slovenije vsak dan več tisoč čez mejo na delo, zelo dober rezultat, in smo doslej dobro obvladovali razmere,« je ocenil Boris Kopilovič.
Več italijanskih in slovenskih medijev je minule dni poročalo o odločitvi tržaškega pokrajinskega odbora za izredne razmere, ki se je sestal na zahtevo deželne uprave Furlanije Julijske krajine, (predseduje ji Massimiliano Fedriga) o najetju ladje, spremenjene v bolnišnico. V Trstu so se namreč razmere v deželnih domovih za starejše pred dnevi še poslabšale. Deloma se lokalna politika želi na ta način zgledovati po ukrepih v ZDA (New York) in v italijanski Genovi. V Liguriji so se dogovorili z lastniki družbe Grandi Navi Veloci (GNV), ki sodi v skupino velikega ladjarja MSC, da so pred približno enim mesecem v zelo kratkem času (v 7 dneh) predelali trajektno ladjo GNV Splendid v bolniško ladjo.
Del od 485 kabin trajektne ladje so predelali, jih združili po dve v eno (pridobili večje sobe), zamenjali so talne in stenske obloge (nič več iz blaga) ter povsem preuredili prezračevanje tako, da ima vsaka od kabin zdaj avtonomen prezračevalni sistem, nam je povedal ladjedelski inženir Franco Cossutta iz Trsta, ki je pred tremi desetletji celo sodeloval pri projektiranju te ladje.
Predelava ladje bi sicer stala vsaj kakšen milijon, vendar so mnogi dobaviteji materiala in opreme, tudi storitev v ladjedelnici, dobavili in opravili dobrodelno. Tudi ladjar MSC je ladjo brezplačno začasno oddal oblastem v Genovi, čeprav bi njen dnevni najem stal vsaj 50.000 do 70.000 evrov. »Vemo, kako veliko napako je naredila Japonska, ko je zadrževala več tisoč potnikov in članov posadke na ladji Diamond Princess, kjer nikakor niso mogli zagotoviti temeljnih pogojev za preprečevanje okužb, zaradi česar se je ladja spremenila v past in leglo korona virusa, na njej pa se je z nevarnim virusom okužilo več kot 4000 ljudi. Zato so morali trajekt Splendid v Genovi preurediti,« je pojasnil Franco Cossutta.
Predelana Splendid je postala bolniška ladja. FOTO: Alessio Sbarbaro
Trajekt (najverjetneje GNV Allegra) bi seveda lahko bil privezan nekje ob tržaški obali, meni Cossutta. Najprimerneje mesto bi bilo na območju opuščenega dela starega pristanišča. Trajektna ladja je lahko priročna zato, ker lahko nanjo enostavno pripeljejo reševalna ali druga oskrbovalna vozila. Sicer pa bi takšno ladjo lahko selili tudi v kako drugo pristanišče, če bi razmere to zahtevale.
Seveda bi takšna predelava ladje in vzdrževanje ladje kljub dobrotnikom nekaj stala. Zato je deželna uprava iz Trsta že prosila italijansko civilno zaščito za kritje stroškov. Furlanija Julijska krajina (1,2 milijona prebivalcev) je v tej epidemiji precej na boljšem kot denimo Lombardija, vendar še zmeraj občutno na slabšem v primerjavi s Slovenijo. V torek so beležili 2995 okuženih in 278 mrtvih, samo v Trstu približno 145 mrtvih.
Več tržaških politikov sicer nasprotuje najemu ladje in predlaga, da bi raje uporabili zaprte hotele na območju Trsta. Ali pa bi za 50 starejših bolnikov poiskali prostore v obstoječih bolnišnicah. Opozicija je prepričana, da želi deželna uprava s takšno potezo narediti predvsem politični vtis na lokalno prebivalstvo.
Epidemiolog Boris Kopilovič s koprske enote NIJZ meni, da imajo v Trstu res precej več problemov, kot jih imamo v Sloveniji: »Toda upoštevati moramo, da velja Trst po prebivalstvu za najstarejše mesto v Italiji in da so razmere v Furlaniji precej boljše kot drugod v severni Italiji. Iz sosednje dežele pogosto slišimo očitke, da jim Slovenija ni priskočila na pomoč. Res bi jim lahko kako pomagali, denimo pri hitrejših analizah odvzetih brisov, saj v Italiji traja nekaj dni, preden pridejo do rezultata, pri nas jih imamo v istem dnevu. Počasnost pri izdaji rezultatov pa lahko vpliva na hitrost širjenja bolezni. V južno primorski regiji smo lahko zadovoljni, da sta se čez mejo okužili le dve osebi, ki sta bili tam zaposleni, kar je, glede na to, da jih odhaja iz Slovenije vsak dan več tisoč čez mejo na delo, zelo dober rezultat, in smo doslej dobro obvladovali razmere,« je ocenil Boris Kopilovič.
