V tržaških vrtcih po novem obvezna razpela
Občinski pravilnik zahteva postavitev cerkvenih simbolov v izobraževalne ustanove, obvezne uniforme in omejitev števila otrok priseljence.
Odpri galerijo
Razpela bodo tudi v knjižnicah, sejnih sobah in v telovadnicah. FOTO: Reuters
Tržaški občinski svet je v torek ob treh zjutraj izglasoval z 21 glasov za in 15 proti nov pravilnik o ustanovah za varstvo in vzgojo predšolskih otrok, ki ga je predlagala stranka Naprej, Italia. Večina, ki jo sestavljajo desnosredinske stranke pod okriljem občanske liste župana Dipiazze, je zavrnila vse predloge opozicijskih strank.
Pravilnik med drugim predvideva, da morajo v izobraževalnih ustanovah v vsak prostor, ki je namenjen vzgoji otrok, obesiti križ s podobo Kristusa. Postavitev razpel ne bo omejena le na učilnice, saj bodo morali vzgojitelji izobesiti razpela tudi v knjižnice, sejne sobe in celo v prostore, namenjene telovadbi.
Vendar križi še daleč niso bili najbolj sporna novost, ki jo je uvedel pravilnik. Mnoge Tržačane je še bolj razburila informacija, da bo od zdaj število tujih otrok v učilnicah omejeno na trideset odstotkov. Poleg tega bodo morali starši vse otroke odeti v enake šolske uniforme.
Župan Roberto Dipiazza, ki vodi občansko listo župana Dipiazze, se je v časniku Il Piccolo pred ostrimi kritikami političnih nasprotnikov pa tudi meščanov branil z razlago, da so se na občini odločili za omejitev tujih otrok v posameznih razredih, zato, ker si želijo pravične porazdelitve otrok. Po njegovih besedah je v nekaterih učilnicah več kot 45 odstotkov otrok priseljencev, v drugih pa manj kot en odstotek, kar otrokom poslabša možnost za integracijo.
Razprava o primernosti religijskih podob v izobraževalnih ustanovah ima v Italiji dolgo zgodovino. Čeprav italijanska ustava predvideva jasno ločitev med državo in cerkvijo, sodni sistem šolam in občinam še vedno omogoča, da se same odločijo o ustreznosti uporabe verskih simbolov.
Zagovorniki katoliških simbolov v izobraževalnih ustanovah trdijo, da so verske podobe sestavni del italijanske narodne identitete, kot sta državni grb ali zastava. Nasprotniki pa zagovarjajo stališče, da je uporaba cerkvenih simbolov nepravična do posameznikov in posameznic drugih veroizpovedi in da lahko povzroči indoktrinacijo otrok.
Trst je bil v toku svoje zgodovine bogato pristaniško mesto, meščanski sloj pa so sestavljali ljudje, ki so izvirali iz vseh koncev avstro-ogrske monarhije. Poleg katoličanov je bila v mestu velika judovska skupnost, zelo aktivna je bila grška pravoslavna cerkev, zaradi nemških priseljencev pa je bilo v Trstu tudi več luteranskih cerkva.
Po poročanju Il Piccola so bili odzivi drugih verskih skupnosti na novi pravilnik večinoma negativni. Pastor Evangeličanske cerkve Dieter Camper je sporočil, da je razobešanje razpel v šolskih prostorih zloraba verskih simbolov. Rabin Alexander Meloni iz Judovske skupnosti Trst je bil zelo presenečen nad uvedbo novega pravilnika, saj je bil prepričan, da zaradi stroge ločitve med cerkvijo in državo v javnih prostorih niso dovoljeni cerkveni predmeti.
Nekoliko nepričakovan odziv je prišel od vodje islamske skupnosti Saleha Igbaria. » Islam nas uči, da moramo spoštovati vsako vero in njene verske simbole, « je povedal Saleh za tržaški časopis in obrazložil, da so pravzaprav tudi izobraževalne ustanove kraj, kjer se izvaja bogoslužje, saj je proces poučevanja nekaj svetega.
Pravilnik med drugim predvideva, da morajo v izobraževalnih ustanovah v vsak prostor, ki je namenjen vzgoji otrok, obesiti križ s podobo Kristusa. Postavitev razpel ne bo omejena le na učilnice, saj bodo morali vzgojitelji izobesiti razpela tudi v knjižnice, sejne sobe in celo v prostore, namenjene telovadbi.
Razpela niso edina novost v pravilniku
Vendar križi še daleč niso bili najbolj sporna novost, ki jo je uvedel pravilnik. Mnoge Tržačane je še bolj razburila informacija, da bo od zdaj število tujih otrok v učilnicah omejeno na trideset odstotkov. Poleg tega bodo morali starši vse otroke odeti v enake šolske uniforme.
Župan Roberto Dipiazza, ki vodi občansko listo župana Dipiazze, se je v časniku Il Piccolo pred ostrimi kritikami političnih nasprotnikov pa tudi meščanov branil z razlago, da so se na občini odločili za omejitev tujih otrok v posameznih razredih, zato, ker si želijo pravične porazdelitve otrok. Po njegovih besedah je v nekaterih učilnicah več kot 45 odstotkov otrok priseljencev, v drugih pa manj kot en odstotek, kar otrokom poslabša možnost za integracijo.
Nasprotniki in zagovorniki verskih simbolov
Razprava o primernosti religijskih podob v izobraževalnih ustanovah ima v Italiji dolgo zgodovino. Čeprav italijanska ustava predvideva jasno ločitev med državo in cerkvijo, sodni sistem šolam in občinam še vedno omogoča, da se same odločijo o ustreznosti uporabe verskih simbolov.
V Trstu so prebivali ljudje z vseh koncev avstro-ogrske monarhije. FOTO: Reuters
Zagovorniki katoliških simbolov v izobraževalnih ustanovah trdijo, da so verske podobe sestavni del italijanske narodne identitete, kot sta državni grb ali zastava. Nasprotniki pa zagovarjajo stališče, da je uporaba cerkvenih simbolov nepravična do posameznikov in posameznic drugih veroizpovedi in da lahko povzroči indoktrinacijo otrok.
Trst je že od nekdaj središče različnih kultur in veroizpovedi
Trst je bil v toku svoje zgodovine bogato pristaniško mesto, meščanski sloj pa so sestavljali ljudje, ki so izvirali iz vseh koncev avstro-ogrske monarhije. Poleg katoličanov je bila v mestu velika judovska skupnost, zelo aktivna je bila grška pravoslavna cerkev, zaradi nemških priseljencev pa je bilo v Trstu tudi več luteranskih cerkva.
Po poročanju Il Piccola so bili odzivi drugih verskih skupnosti na novi pravilnik večinoma negativni. Pastor Evangeličanske cerkve Dieter Camper je sporočil, da je razobešanje razpel v šolskih prostorih zloraba verskih simbolov. Rabin Alexander Meloni iz Judovske skupnosti Trst je bil zelo presenečen nad uvedbo novega pravilnika, saj je bil prepričan, da zaradi stroge ločitve med cerkvijo in državo v javnih prostorih niso dovoljeni cerkveni predmeti.
Nekoliko nepričakovan odziv je prišel od vodje islamske skupnosti Saleha Igbaria. » Islam nas uči, da moramo spoštovati vsako vero in njene verske simbole, « je povedal Saleh za tržaški časopis in obrazložil, da so pravzaprav tudi izobraževalne ustanove kraj, kjer se izvaja bogoslužje, saj je proces poučevanja nekaj svetega.
