V Tuniziji dejanja skrajnega obupa

Iskra, ki je zanetila val demonstracij, je bilo dejanje skrajnega obupa: samosežig Mohameda Buazizija, 26-letnega brezposelnega univerzitetno izobraženega mladeniča, ki se je zavoljo brezizhodnega socialnega položaja, v katerem se je znašel, in iz protesta proti policijskemu ravnanju, 17. decembra pred stavbo pokrajinske vlade v mestu Sidi Buzid polil z bencinom in se zažgal. Odtlej val protestov združuje brezposelne, študente in izobražence, med slednjimi zlasti odvetnike. Mohamed Buazizi je imel diplomo v žepu, vendar tako kot preštevilni tunizijski vrstniki ni našel zaposlitve. Preživljal se je z ulično prodajo sadja in zelenjave. A ko mu je policija zasegla cizo s sadjem in vrtninami, češ da nima dovoljenja za prodajo, in se za povrh še grdo spravila nadenj, se je v dejanju skrajnega obupa 17. decembra zažgal in ta torek za hudimi posledicami opeklin v bolnišnici umrl.

Tako je po pisanju agencije Reuters postal že četrta žrtev protestov proti brezposelnosti in rastočim cenam živil v zadnjih treh tednih. Decembra je policija, bojda v »samoobrambi«, ustrelila dva protestnika v mestu Buazin na jugu Tunizije, drugi demonstrant, prav tako z univerzitetno diplomo v žepu, pa je iz protesta proti »revščini in brezposelnosti« splezal na telegrafski drog, se prijel za električni vod in umrl. Pogreba Mohameda Buazizija se je v sredo udeležilo kar 5000 ljudi.
Brezposelnost, ki je po oceni Mednarodnega denarnega sklada iz septembra lani 13,3-odstotna, je še posebno visoka v notranjosti države in med mladimi. V pokrajini Sidi Buzid, ki je od srede decembra žarišče nemirov, je menda brez dela 44 odstotkov žensk z univerzitetno izobrazbo in vsak četrti univerzitetno izobraženi moški.

Socialna stiska in upor proti avtoritarnemu režimu, v katerem so politične svoboščine sicer ustavno zagotovljene, v praksi pa strogo nadzorovane in omejevane, v katerem vladata cenzura tiska in interneta, do režima kritični novinarji pa so redno ustrahovani, in v katerem je opozicija dovoljena zgolj na papirju, dejansko pa vladajoča stranka Ustavno demokratično združenje (RCD) nadzoruje kar tri četrtine parlamenta, sta v protestno gibanje povezala brezposelne, študente in inteligenco.
Iz protesta proti policijskemu nasilju nad demonstranti je tunizijsko društvo odvetnikov pozvalo svoje člane, naj v četrtek stavkajo, pozivu pa se je po njihovih podatkih odzvalo kar 95 odstotkov od skupaj 8000 tunizijskih odvetnikov. Protesti v domovini so k demonstracijam spodbudili tudi tunizijsko diasporo, ki je pred tunizijskimi diplomatskimi predstavništvi v Kanadi in Franciji zahtevala odstop 74-letnega predsednika Ben Alija, ki je na oblasti že od leta 1987 in je bil nazadnje, jeseni 2009, že petič zapored izvoljen na to funkcijo, čeravno tedaj z zanj skromnimi 89,62 odstotki glasov.

Ben Ali je demonstrante omalovažujoče označil za »peščico skrajnežev«, opozicijo pa obtožil, da podpihuje proteste. Oblasti so v zadnjih dneh aretirale več blogerjev in onemogočile dostop do nekaterih spletnih strani, hekerska skupnost pa je ta teden sesula več vladnih spletnih strani, med njimi tudi stran predsednika države. Kljub omalovaževanju protestnikov je Ben Ali od izbruha nemirov zamenjal tri ministre in dva guvernerja, med drugim tudi guvernerja pokrajine Sidi Buzid, v kateri so se protesti začeli. Obljubil je tudi dodatnih 5,4 milijarde dolarjev za programe zaposlovanja.

Zahodne države v Ben Aliju vidijo ključnega zaveznika v boju proti islamskim skrajnežem v Magrebu, zato so pripravljene zamižati na obe očesi, ko gre za politične svoboščine tunizijskega prebivalstva.