Veljati začele višje ameriške carine na kitajski uvoz

Končal se je prvi dan zadnjega kroga trgovinskih pogajanj med delegacijama obeh držav.

Objavljeno
10. maj 2019 06.47
Posodobljeno
10. maj 2019 15.21
Donald Trump je zakuhal že veliko problemov. FOTO: Reuters
STA
STA
Minuto po polnoči po vzhodnoameriškem času so začele veljati višje carine ZDA na Kitajski uvoz, pred tem pa se je končal prvi dan zadnjega kroga trgovinskih pogajanj med delegacijama obeh držav v Washingtonu, ki se bodo nadaljevala še danes. Kitajce v ZDA sicer zastopa namestnik premiera Liu He.



Prvi dan tokratnega kroga pogajanj med kitajsko in ameriško delegacijo, v kateri sta trgovinski predstavnik Robert Lighthizer in finančni minister Steven Mnuchin, se je končal brez izjav za javnost in se bo nadaljeval danes, ko že velja odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o zvišanju carin na 200 milijard dolarjev kitajskega uvoza z desetih na 25 odstotkov.

Liu He je ob prihodu v Washington kitajskim medijem povedal, da višanje carin škodi obema stranema. »Prišli smo pod pritiskom in to kaže na največjo iskrenost Kitajske in željo, da iskreno, samozavestno in racionalno rešimo določene nesporazume ali razlike med Kitajsko in ZDA. Mislim, da upanje je,« je dejal.

image
Kitajce v ZDA sicer zastopa namestnik premierja Liu He. FOTO: Reuters

 

Čudovito pismo kitajskega kolega


Trump je v četrtek novinarjem dejal, da je dobil čudovito pismo od kitajskega kolega Xi Jinpinga, vendar tudi, da že pripravlja dokumentacijo za avtorizacijo višjih, 25-odstotnih carin na še 325 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske.

Trumpova odločitev o zvišanju carin in grožnja z novimi carinami je posledica prepričanja ameriške strani, da se Kitajci ne pogajajo v dobri veri. Trump je dejal, da so bili že blizu dogovora, vendar so Kitajci sprožili pogajanja o že dogovorjenem, česar ne more dovoliti. »Bomo pač spet začeli doma delati izdelke, ki jih zdaj uvažamo iz Kitajske,« je dejal Trump.

Višje carine ne veljajo za kitajsko blago, ki je bilo do minute po polnoči po vzhodnoameriškem času, kar je minuta po 6. uri po srednjeevropskem, že na poti proti ZDA. Pogajanja se danes nadaljujejo, vendar pa v pričakovanju povračilnih ukrepov Kitajske.

Trgovinsko vojno je Trump začel 8. marca lani, ko je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz jekla in desetodstotnih na uvoz aluminija v ZDA. Te carine niso bile usmerjene le proti Kitajski, veljati pa so začele 23. marca lani. Dan prej je Trump iz ukrepa začasno izvzel vrsto držav, a ne Kitajske.

image
FOTO: Reuters

 

Kitajska odgovorila v enaki meri


Trgovinska vojna je dobila nove razsežnosti 6. julija lani, ko so ZDA po vrsti izrečenih groženj in kljub nekaterim poskusom dogovora uvedle 25-odstotne carine na okoli 34 milijard dolarjev vreden uvoz kitajskih strojev, elektronike in visokotehnološke opreme. Kitajska je odgovorila s svojimi carinami v isti višini, med drugim na kmetijske proizvode ter avtomobile. Obe državi sta se tudi pritožili na Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).

23. avgusta lani so ZDA ocarinile še za 16 milijard dolarjev kitajskega uvoznega blaga. Kitajska je znova odgovorila v enaki meri in uvedla 25-odstotne carine na izdelke, kot so motorji Harley Davidson, viski in pomarančni sok.

24. septembra 2018 je Washington Kitajski naložil desetodstotne carine na še 200 milijard njenega izvoza v ZDA. Peking je s carinami obremenil za 60 milijard dolarjev ameriškega blaga.

Trump in njegov kitajski kolega Xi Jinping sta se nato decembra lani v Argentini dogovorila o trgovinskem premirju, medtem ko trajajo trgovinska pogajanja. Trump je postavil 1. marec kot rok za dogovor, sicer naj bi carine na 200 milijonov dolarjev kitajskega uvoza zvišal z deset na 25 odstotkov.

image
FOTO: Reuters


ZDA zahtevajo trdno zavezo


Pred iztekom roka je ameriški predsednik sporočil, da bo zaradi doseženega napredka v pogajanjih z zvišanjem carin še počakal. V nedeljo pa je presenetil z obtožbami, da se kitajska stran ne drži že dogovorjenega, in napovedal, da bo carine zvišal z današnjim dnem.

Po trditvah ameriških pogajalcev naj bi Kitajska odstopila od zaveze po spremembi zakonodaje, ki zadeva krajo intelektualne lastnine in trgovinskih skrivnosti, prisilne transferje tehnologije, omejevanje konkurence in dostopa do finančnih storitev ter manipulacije valute. ZDA zahtevajo trdno zavezo, da se bo zakonodaja ustrezno spremenila.