V volilnem letu ne bo počitka
Republikanci branijo kongresno večino tudi z ukinjanjem dopusta senatorjem.
Odpri galerijo
Donald Trump pred odhodom na srečanje skupine G7 v Kanadi FOTO: Reuters
New York – V poldrugem letu predsedovanja Donalda Trumpa so demokrati iztrgali republikancem že 42 sedežev v lokalnih parlamentih. Kongresni zmagi v Alabami in Pensilvaniji so označili za modri val, ki naj bi odpihnil desnico. Po supervolilnem torku je bilo v zraku vprašanje, ali je optimizem levice še upravičen.
Po sloviti modrosti političnega svetovalca Jamesa Carvilla »Za gospodarstvo gre, tepec« bi republikancem moralo dobro kazati, saj je nezaposlenost zdrsnila na tako nizko raven, da je več prostih delovnih mest kot Američanov, ki iščejo zaposlitev. Volivci postajajo odporni proti Trumpovemu slogu vladanja, saj je njegova še vedno nizka podpora kljub občutku nenehne krize, brutalnemu valu objav na twitterju, ruski preiskavi ali škandalu s porno zvezdnico zlezla nekoliko navzgor. Razlika med demokrati in republikanci v anketah se je zadnje tedne zniževala, za demokrate naporna senatna tekma se zdi še težja, kot so se bali. Ameriški levi politični pol je še vedno jesenski favorit, toda modri val se ta hip zdi bolj podoben počasni plimi kot rušilnemu cunamiju.
»Leto 2018 bo brutalen boj za vsak volilni okraj, vsak rezultat bo odvisen tako od tega, kako dober je posamezen kandidat in kako dobra je bila njegova kampanja, kot od razpoloženja v državi,« je zatrdil republikanski politični svetovalec Karl Rove. V liberalni Kaliforniji so v šestih od sedmih volilnih okrajev, ki bi jih demokrati radi iztrgali iz rok republikancev, slednji skupaj zbrali več glasov kot demokrati. To po njegovem kaže, da zanos volivcev desnice ni dosti manjši od zanosa na levici, spodbujeni z odporom do predsednika. Če bi se jeseni v Kaliforniji ponovili torkovi rezultati, bi to močno ogrozilo demokratske načrte, da bodo dobili poslansko večino v kongresu in precej zasolili delo Trumpovi vladi.
Republikanski optimizem temelji na dveh predpostavkah: da se bo zadovoljstvo z gospodarskimi razmerami jeseni prelilo na glasovalne lističe ter da večina volivcev stranke ne enači z za mnoge spornim predsednikom. Razpoloženje je pokvarila zadnja anketa časnika Wall Street Journal. Maja se je razlika v podpori strankama znova povečala na 10 odstotkov (50 odstotkov volivcev je podprlo demokrate, 40 odstotkov republikance), kar je nov zasuk navzgor z aprilskih 7 odstotkov. Več težav za desnico pomenijo odgovori volivcev na vprašanje, zakaj glasujejo za demokrate. Večina (54 odstotkov) je dejala, da predvsem zaradi nasprotovanja politikam Trumpa in republikanskih kandidatov.
To pomeni, da bo jesensko glasovanje predvsem referendum o Trumpu. Samo po sebi to ni presenetljivo, saj pogled na pretekle vmesne kongresne volitve, ko na glasovnicah ni predsedniških kandidatov, kaže izrazit trend porazov za vladajočo stranko. Samo trikrat – leta 1934, 1998 in 2002 – stranka s predsednikom v Beli hiši ni izgubila poslanskih sedežev, pa še vsa našteta leta so bila tik po izjemnih družbenih dogodkih. Trump je s predsedniško kampanjo, zmago in šestnajstimi meseci nenavadnega vodenja države porušil mostove z zgodovino in ameriškimi političnimi modrostmi ter zasejal precej previdnosti v politične analize. Toda če bodo tudi druge javnomnenjske raziskave podobne omenjeni, se ne bo mogel izogniti dolgoletnemu trendu vmesnih volitev, vprašanje bo le, kako boleč bo za stranko.
Desnica se na vse načine trudi prevesiti volilno tehtnico na svojo stran. Vodja republikanske večine v senatu Mitch McConnell je razglasil, da senatorji poleti ne bodo imeli običajnih štirih tednov dopusta, ampak samo enega. Odločitev je upravičil z besedami, da so bili doslej priča »zgodovinskemu zavlačevanju demokratskih članov senata«, zato naj bi imel zgornji dom kongresa toliko zaostalega dela, da bodo senatorji avgusta morali ostati v Washingtonu. V tem času naj bi sprejeli proračunske zakone za financiranje delovanja države v prihodnjem proračunskem letu ter potrjevali nove sodnike, ki jih je predlagala Bela hiša.
Pravi razlog je seveda nagajanje demokratskim senatorjem, ki jih jeseni čakajo volitve, saj bodo imeli manj časa za kampanjo v domačih zveznih državah. Člani zgornjega doma kongresa imajo mandat šest let, kar pomeni, da mora vsaki dve leti na volitve tretjina senatorjev. Letošnje glasovanje je za demokrate zlasti težavno, saj so bili leta 2012 zelo uspešni, tako da je od 35 senatnih sedežev kar 26 demokratskih, deset v zveznih državah, v katerih je Trump leta 2016 zbral več glasov od Hillary Clinton. Če levica želi večino, mora obraniti vse svoje sedeže in hkrati premagati dva republikanca. Pri tem lahko odločajo tudi malenkosti, kot so McConnellove dopustniške zvijače.
Po sloviti modrosti političnega svetovalca Jamesa Carvilla »Za gospodarstvo gre, tepec« bi republikancem moralo dobro kazati, saj je nezaposlenost zdrsnila na tako nizko raven, da je več prostih delovnih mest kot Američanov, ki iščejo zaposlitev. Volivci postajajo odporni proti Trumpovemu slogu vladanja, saj je njegova še vedno nizka podpora kljub občutku nenehne krize, brutalnemu valu objav na twitterju, ruski preiskavi ali škandalu s porno zvezdnico zlezla nekoliko navzgor. Razlika med demokrati in republikanci v anketah se je zadnje tedne zniževala, za demokrate naporna senatna tekma se zdi še težja, kot so se bali. Ameriški levi politični pol je še vedno jesenski favorit, toda modri val se ta hip zdi bolj podoben počasni plimi kot rušilnemu cunamiju.
»Leto 2018 bo brutalen boj za vsak volilni okraj, vsak rezultat bo odvisen tako od tega, kako dober je posamezen kandidat in kako dobra je bila njegova kampanja, kot od razpoloženja v državi,« je zatrdil republikanski politični svetovalec Karl Rove. V liberalni Kaliforniji so v šestih od sedmih volilnih okrajev, ki bi jih demokrati radi iztrgali iz rok republikancev, slednji skupaj zbrali več glasov kot demokrati. To po njegovem kaže, da zanos volivcev desnice ni dosti manjši od zanosa na levici, spodbujeni z odporom do predsednika. Če bi se jeseni v Kaliforniji ponovili torkovi rezultati, bi to močno ogrozilo demokratske načrte, da bodo dobili poslansko večino v kongresu in precej zasolili delo Trumpovi vladi.
Jesenski referendum
Republikanski optimizem temelji na dveh predpostavkah: da se bo zadovoljstvo z gospodarskimi razmerami jeseni prelilo na glasovalne lističe ter da večina volivcev stranke ne enači z za mnoge spornim predsednikom. Razpoloženje je pokvarila zadnja anketa časnika Wall Street Journal. Maja se je razlika v podpori strankama znova povečala na 10 odstotkov (50 odstotkov volivcev je podprlo demokrate, 40 odstotkov republikance), kar je nov zasuk navzgor z aprilskih 7 odstotkov. Več težav za desnico pomenijo odgovori volivcev na vprašanje, zakaj glasujejo za demokrate. Večina (54 odstotkov) je dejala, da predvsem zaradi nasprotovanja politikam Trumpa in republikanskih kandidatov.
To pomeni, da bo jesensko glasovanje predvsem referendum o Trumpu. Samo po sebi to ni presenetljivo, saj pogled na pretekle vmesne kongresne volitve, ko na glasovnicah ni predsedniških kandidatov, kaže izrazit trend porazov za vladajočo stranko. Samo trikrat – leta 1934, 1998 in 2002 – stranka s predsednikom v Beli hiši ni izgubila poslanskih sedežev, pa še vsa našteta leta so bila tik po izjemnih družbenih dogodkih. Trump je s predsedniško kampanjo, zmago in šestnajstimi meseci nenavadnega vodenja države porušil mostove z zgodovino in ameriškimi političnimi modrostmi ter zasejal precej previdnosti v politične analize. Toda če bodo tudi druge javnomnenjske raziskave podobne omenjeni, se ne bo mogel izogniti dolgoletnemu trendu vmesnih volitev, vprašanje bo le, kako boleč bo za stranko.
Zvijače z dopustom
Desnica se na vse načine trudi prevesiti volilno tehtnico na svojo stran. Vodja republikanske večine v senatu Mitch McConnell je razglasil, da senatorji poleti ne bodo imeli običajnih štirih tednov dopusta, ampak samo enega. Odločitev je upravičil z besedami, da so bili doslej priča »zgodovinskemu zavlačevanju demokratskih članov senata«, zato naj bi imel zgornji dom kongresa toliko zaostalega dela, da bodo senatorji avgusta morali ostati v Washingtonu. V tem času naj bi sprejeli proračunske zakone za financiranje delovanja države v prihodnjem proračunskem letu ter potrjevali nove sodnike, ki jih je predlagala Bela hiša.
Pravi razlog je seveda nagajanje demokratskim senatorjem, ki jih jeseni čakajo volitve, saj bodo imeli manj časa za kampanjo v domačih zveznih državah. Člani zgornjega doma kongresa imajo mandat šest let, kar pomeni, da mora vsaki dve leti na volitve tretjina senatorjev. Letošnje glasovanje je za demokrate zlasti težavno, saj so bili leta 2012 zelo uspešni, tako da je od 35 senatnih sedežev kar 26 demokratskih, deset v zveznih državah, v katerih je Trump leta 2016 zbral več glasov od Hillary Clinton. Če levica želi večino, mora obraniti vse svoje sedeže in hkrati premagati dva republikanca. Pri tem lahko odločajo tudi malenkosti, kot so McConnellove dopustniške zvijače.
