V zaostrenih razmerah bodo potrebne tudi fiskalne in strukturne reforme

Slovenijo sta na zasedanju IMF in Svetovne banke predstavljala guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle in državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.

Objavljeno
20. oktober 2019 09.40
Posodobljeno
20. oktober 2019 10.11
Tudi v Banki Slovenije opažajo, da so naše banke v razmerah nizkih obrestnih razmer nekoliko spremenile svoje ravnanje. FOTO: Voranc Vogel/Delo
 New York - Gospodarska rast se po vsem svetu upočasnjuje  in poleg denarne politike se bo potrebno osredotočiti tudi na fiskalne ter strukturne reforme, so sklenili na letnem zasedanju Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada v Washingtonu. Preučili bodo učinke dosedanje ohlapne denarne politike, saj letošnje finančno poročilo poudarja tudi nevarnosti vse večje zadolženosti podjetniškega sektorja v najbolj razvitih in drugih državah sveta. Slovenijo sta v Washingtonu predstavljala guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle in državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.

Podobno kot ostale mednarodne institucije je IMF znižal pričakovanja letošnje globalne gospodarske rasti s prejšnjih 3,3 na sedanje tri odstotke, je v telefonskem pogovoru iz Washingtona za Delo povedal guverner Banke Slovenije. »To je relativno nizka številka, ki smo jo nazadnje beležili pred izbruhom prejšnje krize. Posebej pomembno je, da IMF tokrat govori o sinhroniziranem upočasnjevanju gospodarske rasti in navaja, da je sedanja napoved kar za devetdeset odstotkov članic nižja, kot pa je bila še spomladi.«

Ključni razlogi za takšne globalne trende so velika negotovost in že dejanski učinki trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko. »Uvedba carin je močno vplivala na obseg mednarodne trgovine in s tem posledično na industrijsko proizvodnjo, države kot Slovenija, ki imajo velik delež izvoza, pa so bolj prizadete kot druge. Drugi dejavnik tveganja je povezan z brexitom, z negotovostjo, ki spremlja izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije in tretji dejavnik, ki ni nepovezan s prvim, je upočasnjevanje gospodarske rasti na Kitajskem.«

image
Slovensko gospodarstvo precej hitreje raste od evrskega območja. FOTO: Yuri Gripas/Reuters


IMF članice poziva k ukrepanju. V preteklosti so bile aktivne predvsem centralne banke, zdaj pa priporočajo tudi ukrepanje držav pri fiskalni in strukturni politiki, da bi zagotovili nadaljnjo gospodarsko rast. »Vse kaže, da bo obdobje nizkih ali pa celo negativnih obrestnih mer trajalo dalj časa, zato se lahko okrepijo tveganja za finančno nestabilnost,« je povedal guverner. »Banke, investicijski ter pokojninski skladi iščejo nove priložnosti za doseganje donosov in pogosto sprejemajo bolj tvegane posle. S tem povečujejo tudi tveganja, zato pri IMF priporočajo posebno pazljivost na področju finančne stabilnosti.«

Tudi v Banki Slovenije opažajo, da so naše banke v razmerah nizkih obrestnih razmer nekoliko spremenile svoje ravnanje ter v zadnjih letih močno okrepile posojanje prebivalstvu. »Da bi preprečili finančne nestabilnosti, smo v Banki Slovenije že reagirali in zaostrili ukrepe, ki se nanašajo na potrošniška posojila,« je povedal Boštjan Vasle. Tik pred zasedanjem sveta Evropske centralne banke ni mogel govoriti o prihodnjih odločitvah osrednje ustanove evrskega območja, je pa razložil višjo slovensko inflacijo od povprečne evrske: »Razlogi za relativno višjo rast cen v Sloveniji izhajajo predvsem iz visoke gospodarske rasti, ki je v Sloveniji precej višja od povprečne evrskega območja. Tudi obeti za naprej ostajajo višji, poleg tega pa k rasti cen v Sloveniji močno prispevajo cene storitev. To je razumljivo za državo, ki zmanjšuje razvojni zaostanek za bolj razvitimi članicami evrskega območja.«

Na tokratnem zasedanju Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada se predstavlja tudi novo vodstvo obeh ustanov. Svetovno banko vodi Američan Davis Malpass, bolgarsko voditeljico IMF Kristalino Georgijevo pa so pri Politicu imenovali kar  »najmočnejša ženska v Washingtonu, ki ji ni ime Nancy«, kot mogočni predsednici ameriškega  predstavniškega doma Pelosijevi. »Nova direktorica Mednarodnega denarnega sklada je okrepila nekatera prejšnja ključna sporočila, hkrati pa pokazala prve orise svojih novih usmeritev, med njimi prav zavzemanje za bolj usklajeno delovanje vseh politik. Več poudarka je torej na fiskalni  in strukturni politiki ter na poglobljenem razmisleku o tem, kaj za gospodarsko rast pomenijo sedanje usmeritve,« je povedal guverner Banke Slovenije.

image
Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja. FOTO: Roman Šipić/Delo


Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja pa je poročal, da so Slovenijo letos pri IMF uvrstili v območje evra in regijo razvite Evrope, saj kazalci gospodarske rasti in fiskalni kazalci kažejo relativno dobro sliko. »Slovenija še ni celoti v maastrichtskih kriterijih, še vedno ima presežni dolg, a ocenjujemo, da bomo pod šestdeset odstotkov prišli leta 2021, IMF napoveduje eno leto kasneje. To bo odvisno od uspešnosti fiskalne discipline, se pravi, koliko presežkov bomo ustvarjali v proračunu oziroma v širšem sektorju države, saj ti presežki zagotavljajo zniževanje dolga.« K temu prispeva tudi privatizacija bank, na splošno pa Slovenija ni problematična, poudarja državni sekretar.

Napovedi gospodarske rasti Slovenije so podobne našim: IMF je aprila napovedoval 3,4 odstotno ter jo zdaj za letošnje leto znižal na 2,9 odstotka, za leto 2020 pa jo je z 2,8 odstotka povečal na 2,9 odstotka. Za evrsko območje je projekcija rasti 1,2 odstotka za 2019 in 1,5 odstotka za 2020, za vso Evropo 1,4 odstotka za 2019 in 1,8 odstotka za 2020.

image
Nova voditelja IMF in Svetovne banke Kristalina Georgieva in David Malpass. FOTO: Mike Theiler/Reuters


Slovensko gospodarstvo precej hitreje raste od evrskega območja, toda ali bi morali vendarle bolj kot sedaj poskrbeti za strukturne spremembe? »Kratkoročno smo po projekcijah znotraj pravil fiskalne vzdržnosti, srednjeročno pa je ta zaradi pritiska demografije zelo vezana na nadaljnje strukturne reforme, se pravi na pokojninske, zdravstvene in drugih reform.« Pri tem ni velikih razhajanj med našimi ocenami in ocenami IMF-a, je poudaril Metod Dragonja, pogovarjali pa so se tudi z največjimi investicijskimi bankami in skladi ter bonitetnimi agencijami. »Cilj je izboljšanje bonitetne ocene, ki potem prispeva k znižanju stroškov zadolževanja.«

Pri Fitchu in S&P smo že v skupini A, Moody's nas pa še vedno drži sicer na sicer najvišjem nivoju ocene B, cilj je, da tudi tu dosežemo najboljšo boniteto. »Izmenjali smo si informacije o zadnjih gibanjih, predvsem je bilo veliko vprašanj glede proračuna, pa tudi glede strukturnih in davčnih reform,« je povedal državni sekretar Metod Dragonja.