Tiskane izdaje
Aquila - Italijansko pravosodje si je danes pripravilo precejšnjo blamažo, ko je dvočlanski sodni senat v Aquili skupino znanstvenikov in nekdanjega vladnega uradnika spoznal za krive nenaklepnega uboja, ker so prebivalcem tega srednjeveškega mesta vlivali lažni občutek varnosti, namesto da bi jih posvarili pred katastrofalnim potresom, ki jih je prizadel aprila 2009. Kakor poroča agencija AFP, je bila obsojencem izrečena šestletna zaporna kazen.
Znanstveniki so se znašli na zatožni klopi, ker so konec marca tega leta mirili prebivalce Abrucov, prestrašene zaradi serije podzemnih tresljajev, da jim ne grozi tragedija. Le teden dni pozneje, 6. aprila ob pol četrti uri zjutraj je deželo v osrednji Italiji stresel uničevalen potres, ki je opustošil njeno prestolnico Aquilo. V tresenju tal z močjo 6,3 stopnje po Richterjevi lestvici je izgubilo življenje več kot 300 ljudi, na desettisoče jih je ostalo brez strehe nad glavo.
Tožilstvo je proti sedmerici lani vložilo obtožnico za nenaklepni uboj in ogrožanje iz malomarnosti zaradi podcenjevanja nevarnosti, ki je grozila prebivalcem Aquile. Očitali so jim, da so v svoji »nepopolni, nesmiselni, neprimerni in kriminalno napačni« analizi podcenili tveganje in prebivalcem vlivali lažen občutek varnosti.
(Ne)napovedana katastrofa
Obsojeni so bili člani nacionalne komisije za napovedovanje in preprečevanje velikih tveganj, ki se je v Aquili sestala 31. marca 2009, da bi ocenila, ali srednjeveškemu mestu in njegovi okolici grozi neposredna nevarnost. Tamkajšnji prebivalci so bili namreč razburjeni zaradi več sto potresnih sunkov, ki so v tednih in mesecih pred tem stresli regijo, njihov strah pa so še podžgale ugotovitve seizmologa Gioacchina Giulianija, ki je na podlagi izmerjenih povišanih ravni radona svaril pred skorajšnjo katastrofo.
Seizmologi so njegove napovedi zavrnili kot nezanesljive, tedanji namestnik direktorja italijanske civilne zaščite Bernardo De Bernardinis pa je na temelju njihovih ugotovitev - seizmologi zdaj zanikajo, da so mu postregli s takšno razlago - prebivalcem Aquile sporočil, da jim zaradi povečane seizmične aktivnosti ne grozi nevarnost, in jim celo svetoval, naj se pomirijo ob kozarcu vina.
Šest dni pozneje je vrag vzel šalo. Silovito tresenje tal je opustošilo prestolnico Abrucov in okoliške gorske vasice, pod ruševinami je ugasnilo 309 življenj, potres je tako ali drugače prizadel 120.000 ljudi, dežela pa si še zdaj ni povsem opomogla od katastrofe. Po mnenju tožilstva bi bilo žrtev, če De Bernardinis ne bi ubral tako pomirljivih tonov, manj, češ da so mnogi zaradi njegovih besed ostali doma tudi po prvih močnejših sunkih v usodni noči.
Obramba obtoženih je takšne ugotovitve vseskozi zavračala, De Bernardinisov odvetnik pa je obtožnico uvrstil v »srednjeveško kazensko pravo«. »[Obtoženi] niso zagrešili ničesar, potres ni nikogaršnja krivda,« je ugotavljal tudi zastopnik obrambe Carlo Sica. Kot kaže končna sodba, zaman.
Proces proti znanosti
Proces proti italijanskim znanstvenikom je sicer sprožil val ogorčenja med njihovimi domačimi in tujimi kolegi, po mnenju katerih se je na zatožni klopi znašla znanost sama. Obtoženi so, ker jim ni uspelo napovedati potresa, čeprav je splošno znano, da je to nemogoče, so opozarjali, pod odprto pismo protesta proti odmevnemu procesu, naslovljeno na italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, pa se je podpisalo več kot 5000 članov znanstvene skupnosti, iz katere je bilo že pred današnjo odločitvijo sodišča slišati tudi svarila, da bo morebitna obsodba odvrnila druge strokovnjake od podajanja svojega mnenja.
Tožilec Fabio Picuti je njihove pomisleke zavrnil, češ da seizmologe obtožnica ni doletela, ker niso uspeli napovedati katastrofalnega potresa, ampak ker kot od vlade imenovani strokovnjaki niso ustrezno ocenili nevarnosti, ki je pretila prebivalcem Aquile, in jim svetovali, kako naj se odzovejo nanjo.
