Vabilo Evropejcem iz bruseljskega balona
Zagnana bo konferenca o prihodnosti Evrope s še bolj neoprijemljivimi cilj, v razpravah menda ne bo tabujev.
Odpri galerijo
»Vse teme so na mizi,« je poudarila podpredsednica evropske komisije za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica.
Bruselj – Razglabljanja o odtujenosti bruseljskih institucij od državljanov in razmisleki o prihodnjih smereh razvoja Evrope spremljajo EU že dolgo. To so v zadnjih letih, ne najbolj uspešno, hoteli premagati z okoli 1850 dialogi z državljani.
Novo vodstvo EU ob začetku mandata pripravlja nov projekt, ki temelji na idejah in izkušnjah francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Imenuje se Konferenca o prihodnosti Evrope. Če bodo uveljavljene želje evropske komisije – pod njenim okriljem je za konferenco pristojna komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica –, bo zagnana 75 let po koncu vojne, na dan Evrope 9. maja v Dubrovniku.
Trajala bo dve leti, med francoskim predsedovanjem svetu EU v prvi polovici leta 2022 naj bi potegnili sklepe.
Ker so v pripravo konference vključene tri institucije – evropska komisija, evropski parlament in svet EU –, je samoumevno, da so med njimi opazne razlike glede njenih ciljev in poteka. Evropski parlamentarci, denimo, bi sklicali kar tematske agore z naključno izbranimi državljani.
Na takšnih dogodkih bi državljani razpravljali o temah EU, njihovi predstavniki bi predstavili sklepe na plenarnem zasedanju konference. V očeh parlamentarcev bi morali pustiti odprta vrata za spreminjanje pogodb EU na podlagi konference. »Vse teme so na mizi,« je poudarila komisarka Dubravka Šuica.
Države članice so o spreminjanju pogodb veliko bolj zadržane. Izkušnje so namreč boleče. Ustavno pogodbo, ki je v EU nastala na podlagi evropske konvencije o prihodnosti Evrope v letih 2001–2003, so namreč zavrnili državljani – na referendumih v Franciji in na Nizozemskem leta 2005.
Bruselj sicer ponuja Evropejcem razpravo o ključnih temah EU, kot so podnebje, digitalna preobrazba, socialna pravičnost … Drugo področje so demokratični in institucionalni procesi, kot je način izbire predsednika evropske komisije.
Približati razprave iz bruseljskega balona, v katerem na dolgo in široko razpravljajo tudi o ne najbolj privlačnih evropskih temah, državljanom bo gotovo velik zalogaj. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen si želi, da bi vsi Evropejci dejavno sodelovali v razpravi in imeli vlogo pri postavljanju prednostnih nalog.
Trenutno v institucijah še poteka razprava, kdo bo imel pri organizaciji konference glavno besedo. Med parlamentarci, denimo, je v najboljšem položaju nekdanji belgijski premier, federalistično usmerjen liberalec Guy Verhofstadt.
Čeprav je videti, da o konferenci razpravljajo le v Bruslju, naj bi na koncu iz vsega nastal proces »od spodaj navzgor«.
Novo vodstvo EU ob začetku mandata pripravlja nov projekt, ki temelji na idejah in izkušnjah francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Imenuje se Konferenca o prihodnosti Evrope. Če bodo uveljavljene želje evropske komisije – pod njenim okriljem je za konferenco pristojna komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica –, bo zagnana 75 let po koncu vojne, na dan Evrope 9. maja v Dubrovniku.
Trajala bo dve leti, med francoskim predsedovanjem svetu EU v prvi polovici leta 2022 naj bi potegnili sklepe.
Vloga agore v novi Evropi
Ker so v pripravo konference vključene tri institucije – evropska komisija, evropski parlament in svet EU –, je samoumevno, da so med njimi opazne razlike glede njenih ciljev in poteka. Evropski parlamentarci, denimo, bi sklicali kar tematske agore z naključno izbranimi državljani.
Na takšnih dogodkih bi državljani razpravljali o temah EU, njihovi predstavniki bi predstavili sklepe na plenarnem zasedanju konference. V očeh parlamentarcev bi morali pustiti odprta vrata za spreminjanje pogodb EU na podlagi konference. »Vse teme so na mizi,« je poudarila komisarka Dubravka Šuica.
Države članice so o spreminjanju pogodb veliko bolj zadržane. Izkušnje so namreč boleče. Ustavno pogodbo, ki je v EU nastala na podlagi evropske konvencije o prihodnosti Evrope v letih 2001–2003, so namreč zavrnili državljani – na referendumih v Franciji in na Nizozemskem leta 2005.
Bruselj sicer ponuja Evropejcem razpravo o ključnih temah EU, kot so podnebje, digitalna preobrazba, socialna pravičnost … Drugo področje so demokratični in institucionalni procesi, kot je način izbire predsednika evropske komisije.
Kdo bo imel glavno besedo
Približati razprave iz bruseljskega balona, v katerem na dolgo in široko razpravljajo tudi o ne najbolj privlačnih evropskih temah, državljanom bo gotovo velik zalogaj. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen si želi, da bi vsi Evropejci dejavno sodelovali v razpravi in imeli vlogo pri postavljanju prednostnih nalog.
Trenutno v institucijah še poteka razprava, kdo bo imel pri organizaciji konference glavno besedo. Med parlamentarci, denimo, je v najboljšem položaju nekdanji belgijski premier, federalistično usmerjen liberalec Guy Verhofstadt.
Čeprav je videti, da o konferenci razpravljajo le v Bruslju, naj bi na koncu iz vsega nastal proces »od spodaj navzgor«.
