Vangelis Demiris: In kje bo nadobudni tovariš Cipras vzel denar?

Bruselj − Vangelis Demiris je dolgoletni bruseljski dopisnik za grške medije. Boj z dolžniško tragedijo v svoji domovini je spremljal od začetkov in o njej v francoščini napisal knjigo­ Skriti obraz grške krize (La face cachée de la crise grecque). Novi zapleti ga navdajajo s skrbmi.

Kako resen je položaj v Grčiji, ki je bila med božično-novoletnimi prazniki, po neuspelih volitvah predsednika, spet na robu hude krize?

Počitnice sem preživel v Sloveniji,­ od koder prihaja moja soproga, dogajanje v domovini pa sem spremljal skoraj vsako minuto, še zlasti potek predsedniških volitev. Mislim, da ne pretiravam, če ocenim, da je položaj skrajno resen. Tudi kot Grka z bruseljskim pogledom me skrbi. Najbolj žalostno je, da se skoraj tri leta po juniju 2012 spet povsod v Grčiji in območju evra omenja beseda grexit, slovo od območja evra. Vrnili smo se na enako točko, kot da se ni nič zgodilo in kot da so bila vsa prizadevanja zadnjih let zaman. Spet moramo dokazovati, da je Grčija na pravi poti in da bo ostala v trdem jedru območja evra. Samo upam lahko, da volitvam 25. januarja ne bo sledila avantura ali negativen razvoj dogodkov.

So novi strahovi povezani zgolj 
s Sirizo, ki utegne zmagati na volitvah, ali s širšimi razmerami?

Veliko je še drugih elementov, napak in krivcev za položaj. Siriza seveda izkorišča nezadovoljstvo ljudi in si želi tako priti na oblast. Doslej so bili njihova stališča in besednjak precej nejasni. Ne povedo, kaj natančno bodo naredili, če bodo prišli na oblast. Spodbudno je, da ne govorijo več o odpravi ali preklicu memoranduma z ukrepi in reformami, ki jih je Grčija morala sprejeti v zameno za pomoč. Jasno je, da evrska skupina vztraja pri načelu kontinuitete ne glede na menjavo oblasti. Njena logika je: sklenili smo sporazum z vsemi pravili, moramo jih spoštovati, pravil igre se ne da spreminjati med samo igro.

Po novem Siriza pravi, da se bo poskušala pogajati in da potrebuje čas. Ne smemo pa pozabiti, da se februarja izteče dvomesečno podaljšanje rešilnega programa in da mora Grčija marca vrniti 4,3 milijarde dolga. Čas se izteka, pravzaprav ga ni več. Bojim se, da se bo dan po volitvah začelo obdobje negotovosti. To je zadnja stvar, ki jo Grčija potrebuje. Partnerjem v območju evra in trgom bi morali poslati jasna sporočila, saj smo spet pod drobnogledom. Tokrat iz napačnih razlogov.

Tudi vlada ni ravnala 
najbolj modro.

Seveda nosi velik del odgovornosti za položaj vlada Antonisa Samarasa, ki ni naredila nič za sklenitev postopka zadnje trojkine ocene grškega izpolnjevanja zavez. Pogoj za končanje programa je sprejetje novih varčevalnih ukrepov. To je trajalo več mesecev. Trojka je sicer hotela pospešiti proces, a Samaras je raje kupoval čas, kot da bi sprejemal ukrepe, in zato se je odločil za volitve. Zmotil se je, ker je pričakoval, da bo predsedniški kandidat v odločilnem tretjem krogu izvoljen. To je zagotavljal tudi evropskemu komisarju za gospodarstvo Pierru Moscoviciju med obiskom v ­Atenah.

Na koncu so volitve spodletele in znašli smo se v težkem položaju. Novi varčevalni ukrepi bodo vsekakor morali biti sprejeti ne glede na sestavo vlade. V nasprotnem primeru bo res grozil izstop iz območja evra. Če ne spoštuješ pravil in izpolnjuješ danih zavez, ne bo solidarnosti. V rešilnem programu je še vedno na razpolago sedem milijard evrov in Grčija si seveda ne more privoščiti razkošja, da bi izgubila razpoložljivi denar.

Iz Nemčije prihaja sporočilo, da ob neizpolnjevanju zavez izstop Grčije iz območja evra ne bi bil nobena drama.

Nemčija veliko govori o javnofinančni disciplini, a kot grški časnikar bi odgovoril, da potrebujemo tudi verbalno disciplino. Zadnja stvar, ki jo območje evra potrebuje, so grožnje in izsiljevanje. To se je zgodilo že leta 2012 in imelo nasproten učinek od želenega. 
Z izsiljevanjem in grožnjami se krepijo skrajne sile. Tudi v Nemčiji ni enotnega stališča, saj mnogi, tudi v CDU, pravijo, da Grčija mora ostati v območju evra. Glavno vprašanje je, kako in po kakšnem receptu.

Kljub temu je jasno, da je uresničitev Sirizine obljube o odpisu dolgov kot znanstvena fantastika.

To je nesprejemljivo in tega ne bo nihče odobril. Takšne razprave imajo predvsem predvolilni namen. Ljudje si želijo slišati take obljube. Še več, Cipras obljublja, da bo spet začela delati zaprta javna radiotelevizija ERT, za katero sem delal. Nekdanjim zaposlenim obljublja službo in odškodnino. Kako? Kje bo vzel denar za plačila? To ni uresničljivo. Po drugi strani so neprimerne izjave predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, ki si je zaželel, da bi v Grčiji ostali na oblasti 'znani obrazi'. Ljudje se odzivajo na takšne izjave, ki ne koristijo niti Samarasu. Nekoliko bolj spodbudno bi bilo, če bi trojka vsaj posredno priznala napake, izrekla mea culpa.

Kakšna bi bila bolj optimistična napoved razvoja dogodkov?

Sporočilo iz Bruslja je jasno: upajmo, da bo vse potekalo gladko in da bo Grčija dobila vlado, ki bo jamčila za izvajanje sprejetih sporazumov. Nato bi trojka do konca februarja končala pregled uresničevanja programa. Grčija bi iz kriznega sklada ESM dobila premostitveno posojilo v višini deset milijard evrov, ki bi po izteku rešilnega programa delovalo kot dežnik za vrnitev na trge. Konec dela trojke, k čemur se je zavezala evrska skupina, bi bil veliko olajšanje, še zlasti za ljudi na ulici. Tako po novem ne bi bilo več takšnega mehanizma pritiska, marveč nadzor v okviru evropske komisije. Upajmo, da bo bolj pregleden in odgovoren parlamentom. Grčija bo še naprej morala dobivati tehnično pomoč za reforme, kakršno zagotavlja evropska delovna skupina, ki ima mandat le še do junija.