Turško-ameriški dogovor o vzpostavitvi tako imenovanih varnih območij na severovzhodu Sirije bi utegnil korenito spremeniti razmere – in razmerja – na območju, ki je večinoma pod nadzorom kurdskih samozaščitnih enot (YPG) oziroma večinsko kurdskih Sirskih demokratičnih sil (SDF). Dogovor, ki ga na terenu ne bo lahko uveljaviti, je presenetljiv, hkrati pa kaže na novo dinamiko v odnosu med ZDA in Turčijo ter med Turčijo in sirskimi Kurdi.
Le nekaj dni po tem, ko je Turčija, ki že več tednov kopiči sile na sirski meji, zagrozila z vojaškim posegom vzhodno od reke Evfrat, kjer do zdaj vojaško še ni bila prisotna, sta Washington in Ankara očitno našla kompromisno rešitev za vzpostavitev »varnih območij« na severovzhodu Sirije. Turki so dolgo vztrajali pri tem, da bi morala območja segati tudi do 40 kilometrov globoko v sirsko ozemlje, Američani, ki so z marinci in pripadniki posebnih enot že več let prisotni v tem delu države, ki jo je opustošila oseminpolletna vojna, pa so zagovarjali »le« desetkilometrski pas.
Sirija. Foto Infografika
Podrobnosti dogovora, ki so ga minulo sredo razkrili na ameriškem veleposlaništvu v Ankari, (še) niso znane, jedro dogovora o vzpostavitvi varnih območjih pa obsega oblikovanje skupnih turško-ameriških enot, sicer dveh največjih vojsk v zvezi Nato. »Varno območje« naj bi segalo od vzhodnega roba reke Evfrat blizu mesta Džarablus, kamor je turška vojska s podizvajalci iz vrst ostankov Svobodne sirske vojske (FSA) vstopila že pred tremi leti, do praktično turško-iraško-sirske tromeje. To območje je že več let v celoti pod nadzorom kurdskih sil in je srce Rožave, kurdskega avtonomnega območja, ki ga hoče Turčija v »kurdski paranoji« na vsak način razbiti od vzpostavitve pred več kot petimi leti. Razbitju kurdske politične – in vojaške – avtonomije na severu Sirije sta bili v celoti namenjeni tudi dosedanji turški vojaški akciji znotraj sirskega ozemlja:
Ščit Evfrata konec avgusta 2016 (Džarablus in Al Bab) ter
Oljčna vejica januarja 2018 (Afrin).
Obe turški vojaški posredovanji v Siriji, ki sta se spremenili v trajno vojaško prisotnost, ki jo Kurdi razumejo kot okupacijo, sta bili uradno namenjeni obračunu s samooklicano Islamsko državo (IS), a to je bila le (nepotrebna) pretveza. Turški cilji so bili ves čas jasni, hkrati je bilo vsakomur, ki resneje spremlja dogajanje v Siriji, jasno, da je prisotnost IS na severu Sirije omogočala turško strateško globino. Te zdaj – kljub čedalje bolj bipolarni zunanji politiki in tesnemu sodelovanju z Rusijo – ni več. S skrajno sunitsko milico seveda niso obračunali Turki ali njihovi z vseh vetrov nabrani (sunitski) podizvajalci, pač pa predvsem kurdske oborožene sile – s pomočjo ameriških in evropskih enot ter Rusije.
- Turčija že več tednov kopiči sile na sirski meji.
- Za veliko vojaško posredovanje na severu Sirije v Turčiji ni javne podpore.
- Ankara si želi preseliti na »varna območja« vsaj milijon beguncev.
Oglasil se je celo Abdullah Öcalan
Ker v gospodarsko precej oslabljeni Turčiji za veliko vojaško posredovanje na severu Sirije ni javne podpore, hkrati pa je volilni poraz kandidata vladajoče Stranke pravičnosti in razvoja (AKP) na županskih volitvah v Istanbulu pred poldrugim mesecem pošteno pretresel dvor predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, se je Turčija, ki bi rada preselila na »varna območja« vsaj milijon beguncev, od groženj z invazijo očitno vendarle zatekla h kompromisu ter se po orožarskem sporu (nakup ruskega protiletalskega sistema S-400 in odpoved nakupa ameriških lovcev F-35) zopet nekoliko bolj zbližala z Združenimi državami.
Toda – vsaj na prvo žogo – pri dogovoru o vzpostavitvi »varnih območij« preseneča odziv sirskih Kurdov. Ti, zavedajoč se, da je »alternativa« vojna, in upajoč, da jim bo Washington še naprej stal ob strani, spuščajo pozitivne signale. Prek svojega odvetnika se je v četrtek iz zapora na malem turškem otoku İmralı, kjer je zaprt od leta 1999, oglasil celo vodja Kurdske delavske stranke (PKK) Abdullah Öcalan, ki ga imajo za svojega voditelja tudi Kurdi v Siriji. Seveda tisti, ki so blizu YPG. Vsem stranem je sporočil, da lahko v enem tednu ustavi konflikt med turško državo in uporniki. »Rad bi odprl prostor za Kurde, rešimo kurdsko vprašanje,« je sporočil Öcalan, ki so ga v zadnjih mesecih v zaporu večkrat obiskali predstavniki turških oblasti. Očitno je, da se pripravlja nekaj velikega. Dogovor o »varnih območjih« je treba razumeti v tem kontekstu.
