Vatikan proti mafiji v Međugorju

Vizitator: Henryk Hoser, prisilni upravitelj, napoveduje priznanje međugorskih čudežev in »ureditev razmer« v Hercegovini.

Objavljeno
06. avgust 2018 06.00
Posodobljeno
06. avgust 2018 12.43
Romarsko industrijo menda nadzoruje neapeljska mafija. FOTO: Reuters
V Međugorju, ki ga je svet odkril pred 37 leti, ko naj bi otroci podobno kot v začetku prejšnjega stoletja v Fatimi videli Marijo, potem pa je tam nastalo romarsko središče z milijardnimi zaslužki, se nekaj premika. Tako vsaj ugibajo v krogih okrog Vatikana, od koder so v Hercegovino poslali stalnega vizitatorja, prisilnega upravitelja, ki naj stvari končno postavi na pravo mesto. Če že ne bo čez noč uredil statusa tamkajšnjih za marsikoga spornih Marijinih prikazovanj, bo moral vsaj zajeziti denarne tokove in jih preusmeriti v prave blagajne.

Monsinjor Henryk Hoser, upokojeni poljski nadškof, ki mu je papež Frančišek zaupal skrb za Međugorje že lani, je pred kratkim postal stalni vizitator, nadzornik, ki zadnjih nekaj dni živi v Hercegovini. Tudi maševal je že in prebral papeževo pismo župljanom, zdaj pa vsi od njega pričakujejo odločilne korake.

Preden je pristal na Balkanu, je Hoser, od katerega Međugorje pričakuje čudež in papeško priznanje, že na Poljskem opozoril, da se v Hercegovini dogajajo čudne stvari in da tamkajšnjo turistično industrijo, ki je izkoristila domnevno Marijino prikazovanje, obvladuje tudi mafija. Ne katerakoli, ampak čisto določena mafija, neapeljska kamora.

image
Pričakuje se, da se bo Vatikan omehčal in priznal čudeže. FOTO: Reuters


Italijansko državno tožilstvo v mestu Santa Maria Capua Vetere blizu Neaplja je že sprožilo preiskavo, piše neapeljski časnik Il Mattino, ki ugiba, katera mafijska družina se je omastila v Hercegovini in koliko milijonov ali celo milijard evrov je že speljala ljudem, ki so prepričani, da jim je Marija prinesla boljše življenje, marsikomu celo nekaj bogastva.

Zgodba se je tudi na Neapeljskem zapletla, saj na tem tožilstvu že obravnavajo znamenitega samooklicanega izganjalca hudiča Micheleja Baroneja, ki pa je bil zelo blizu kardinalu Liberiu Andreatti, šefu precej mogočne vatikanske organizacije Opera Romana dei Pellegrinaggi, ki bedi nad romarsko industrijo po vsem svetu.

Andreatto je papež Bergoglio kazensko odstavil lani, Michele Barone pa je v zaporu zaradi spolnih zlorab mladoletnikov. Veljal je za enega največjih organizatorjev potovanj v Međugorje. Njegova mreža romarskih potovanj je segala od Neaplja do Irske, pravijo. Za Andreatto in Baronejem je stala camorra, trdi časnik Il Mattino, ki si zdaj dviga prodajo s Hoserjevo omembo mafije v Međugorju.


Kaj prinaša poljski monsinjor


Kaj res novega v Hercegovino prinaša spoštovani poljski monsinjor, še ugibajo. Ker je z njegovim prevzemom »primera Međugorje« Cerkev spet dovolila župnikom po svetu, da organizirajo romanja in pošiljajo svoje vernike v kraj, kjer čudeži vendar še niso priznani, vse bolj prevladuje mnenje, da se bo papeška oblast po skoraj štirih desetletjih vendarle omehčala in priznala domnevne čudeže. O teh lokalni mostarski škof Ratko Perić še vedno trdi, da so izmišljeni, ponarejeni, lažni.

Ko so v Vatikanu imenovali monsinjorja Hoserja za prisilnega upravitelja, je škof Perić nemudoma še enkrat objavil,da je bilo lažnih vseh 47.000 Marijinih prikazovanj v Međugorju. Papež Frančišek je že lani omenil, kako se mu ne zdi mogoče, da bi se Marija romarjem prikazala prav vsak dan. Perićevi somišljeniki dodajajo, da je papež Benedikt XVI. enega od tvorcev romanja v Međugorje Tomislava Vlašića izključil iz frančiškanskega reda in duhovniškega poklica.

Predvidevajo, da se bo v mostarski škofiji marsikaj spremenilo prihodnje leto, ko bo moral Ratko Perić pri 75 letih v pokoj. Do takrat bo nad Međugorjem vsekakor bedel monsinjor Hoser.

image
Katoliki množično romajo k devici Mariji. FOTO: Reuters


Tudi če so bila pričanja o videnjih Marije res lažna, opozarjajo analitiki, Cerkev ne more mimo dejstva, da v Hercegovino kljub vatikanskim zadržkom hiti tisoče in tisoče romarjev. Zaradi ukaza ali vsaj priporočila župnikom, naj vernikov ne pošiljajo v Međugorje in naj jih tja ne spremljajo, romarjev ni bilo nič manj, prej nasprotno. Niti oznanila škofa Ratka Perića, da ni nič res, niso nikogar ustavila, verjetno so celo spodbudila vernike, da so šli sami pogledat, kako in kaj.

Samo letos je v prvih šestih mesecih prišlo v hercegovsko romarsko središče petdeset tisoč romarjev, kljub formalni skoraj prepovedi jih je spremljalo 700 duhovnikov. Naj papež reče, kar hoče, Međugorje bo večno, so večkrat opozorili zagovorniki tega romarskega središča.

image
Naj papež reče, kar hoče, Međugorje bo večno. FOTO: Andreas Solaro/AFP


Kako se bo odločil Vatikan


Med ugibanji o sedanjem dogajanju in odnosu uradne Cerkve do čudežev prevladuje tisto, ki pravi, da se je papež Bergoglio verjetno že odločil za nov odnos do enega izmed vsekakor največjih romarskih središč na svetu, samo uradnega razglasa še ni dal objaviti. Vatikan bi utegnil kmalu ločiti romarsko središče od mostarske nadškofije, trdijo poznavalci v Rimu.

To bi pomenilo veliko za vatikansko blagajno, ki bi denarne tokove nadzorovala, pa precejšen udarec lokalni Cerkvi, ki ne verjame v međugorske čudeže in opozarja, da je bil eden od tvorcev Međugorja izključen iz Cerkve.

Če je res, kar trdijo domnevni poznavalci Međugorja, ki se oglašajo zadnje dni, je turistična potrošnja v 37 letih presegla tri milijarde evrov, turističnim agencijam in drugim organizatorjem so romarji za pot in druge stroške menda odšteli devet milijard evrov, Cerkvi pa naj bi kanilo »samo« 300 milijonov evrov.