»V Istri bodo nevihte očitno pogostejše in intenzivnejše«

Istra je zaradi svojega reliefa in lege izpostavljena močnim nevihtam, kakršnim smo priče v zadnjih dneh. Prek nje prehaja t. i. genovski ciklon, zato tam dežuje vse leto. Zaradi podnebnih sprememb pa so geofiziki opazili, da nevihtna obdobja koledarsko zdaj prihajajo prej kot običajno.

Oblika obale, bližina Alp in pot ciklonov iz Genovskega zaliva so odgovorni za »istrske « nevihte. Če Dalmacijo prizadene suša, je Istra vedno lahko prepričana, da bo deležna dežja.

Maja Telišman Prtenjak, profesorica geofizike na zagrebški naravoslovno-matematični fakulteti, je o podnebnih in topografskih razmerah Istre, zaradi katerih jo pogosto prizadenejo hude nevihte, za 24sata.hr pojasnila: »Podnebne razmere v tem delu Hrvaške so takšne, da so tu poleti podvrženi pogostim ciklonom. Ko prizadenejo Istro, se premaknejo v Gorski Kotar in nato proti osrednji Hrvaški. Južno od Kvarnerja se ne spustijo, zato Dalmacija in Slavonija ostaneta suhi.« Tako oblika kot relief Istre, dodaja, sta primerna za nastanek nevihtnih oblakov.

»Istra meji na morje in ima obliko polotoka, ki ga omejujejo gorske pregrade Ćićarije in Učke, kar prispeva k razvoju konvektivnih sistemov,« je povedala Prtenjak in omenila, da imajo lahko sistemi na tem območju tudi podolgovato obliko, vzdolž osi polotoka, in pogosto prečkajo Pazin: »Takrat so možne strele, včasih celo toča, vse je odvisno od količine vlage v zraku in drugih dodatnih dinamičnih dejavnikov.«

Potrdila je, da je Istra eno od območij z največjim številom zabeleženih udarov strele na Hrvaškem. Pravi, da na vse to vplivajo tudi podnebne spremembe in da so že začeli opažati nove trende: »Podnebje ni enotno in zdaj je očitno, da bi lahko bile nevihte na tem območju pogostejše in intenzivnejše. Opazili smo, da se v koledarskem letu začnejo nekoliko prej kot običajno. Včasih je toča zaznamovala april, zdaj pa se to obdobje pomika proti marcu. Trendi kažejo, da bi bile lahko v tem delu leta močnejše in intenzivnejše nevihte kot poleti.«

Genovski zaliv, glavni »vir« ciklonov v Istri

Kot je potrdil Državni hidrometeorološki zavod, Genovski zaliv še vedno ostaja najpomembnejše območje za razvoj ciklonov v tem delu Hrvaške. Nastanejo, ko frontalni sistem na tleh naleti na gorsko pregrado, zaradi česar hladen zrak obide goro. Ali je torej Tržaški zaliv klimatološko novi Genovski zaliv?

»Oba zaliva, Tržaški in Genovski, se nahajata na zavetrni (južni) strani Alp, ki je eno najpomembnejših območij ciklogeneze v Sredozemlju. Kraj nastanka ciklona na tej strani gorovja (Genovski zaliv, Tržaški zaliv ali dolina reke Pad), pa tudi intenzivnost samega ciklona, ​​je posledica kompleksne interakcije višinskih in površinskih atmosferskih tokov z orografsko pregrado. Ciklon nastane, ko površinski frontalni sistem naleti na gorsko oviro, zaradi česar je hladen zrak prisiljen obiti goro. Hkrati se v zavetrju gore ustvari polje znižanega zračnega tlaka, to je plitev ciklon (tako imenovani sekundarni ciklon). Ciklon se nato s frontalnim sistemom premakne proti vzhodu, najpogosteje nad Jadran. Takšne motnje v poletni sezoni spodbujajo dvig vlažnega in nestabilnega zraka nad morje, kar ustvarja ugodne pogoje za razvoj konvektivnih sistemov z zelo intenzivnimi in močnimi nalivi,« navaja Državni hidrometeorološki zavod.

Vendar pa Genovski zaliv še vedno predstavlja najpomembnejše območje ciklogeneze, zlasti v hladnejšem delu leta, ko so vdori hladnega zraka s kopnega pogostejši in intenzivnejši, temperaturna razlika med hladnim zrakom nad kopnim in toplejšim zrakom nad morjem pa je še večja.