Putin evropsko energetsko politiko označil za gospodarski samomor
Glavni poudarki:
- 260 ukrajinskih vojakov evakuiranih iz jeklarne v Mariupolju.
- Unicef: Huda lakota otrok se bo zaradi vojne v Ukrajini še povečala.
- Švedska zunanja ministrica podpisala prošnjo za članstvo v Natu.
- ICC v Ukrajino pošilja preiskovalno skupino.
21.00 Francija bo povečala dobave orožja Ukrajini
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v današnjem telefonskem pogovoru z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim dejal, da bo Pariz okrepil dobave orožja Ukrajini. Prav tako se je Macron zavezal k povečanju humanitarne pomoči, so zapisali v sporočilu za javnost iz urada francoskega predsednika. Emmanuel Macron je bil pred rusko invazijo in ob začetku vojne v Ukrajini zadržan do pošiljanja težkega orožja Ukrajini, saj je poskušal med sprtima stranema igrati vlogo posrednika.
19.00 Putin evropsko energetsko politiko označil za gospodarski samomor
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes evropsko energetsko politiko označil za »gospodarski samomor«. Po Putinovih besedah bo opuščanje ruskih energentov privedlo do tega, da bo Evropa postala regija z najvišjimi energetskimi stroški na svetu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Evropska unija v okviru sankcij proti Rusiji poskuša zmanjšati svojo odvisnost od ruskega plina in nafte.
»Očitno je, da bo z odhodom ruskih energetskih virov iz Evrope v druge regije sveta, s tem odšla tudi možnost povečanja gospodarske aktivnosti,« je dejal Putin. Opuščanje ruskih energetskih virov bo po Putinovem prepričanju privedlo do tega, da bo Evropa postala regija z najvišjimi energetskimi stroški na svetu. Dodal je še, da je jasno, da so posamične države tako odvisne od ruske nafte, da ne bi trajno zdržale brez nje.
16.20 Več mrtvih v ruskem raketnem napadu v Černigovu
V ruskem raketnem napadu na vas Desna v regiji Černigov severno od Kijeva je danes umrlo najmanj osem ljudi, 12 pa je bilo ranjenih, je sporočil predstavnik regionalne službe za izredne razmere Oleksandr Ivčenko. Ruska vojska naj bi na vas Desna zjutraj izstrelila štiri rakete, poročajo tuje tiskovne agencije.
Guverner regije Vjačeslav Čaus je po poročanju BBC-ja dejal, da je ruska vojska okoli 5. ure zjutraj po lokalnem času izstrelila štiri rakete, od katerih sta dve zadeli stavbe v vasi, v kateri se nahaja vojaško oporišče ukrajinskih sil. BBC dodaja, da navedb ni bilo mogoče neodvisno potrditi.
16.10 ICC v Ukrajino pošilja največjo preiskovalno skupino doslej
Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je danes v Ukrajino poslalo 42-člansko ekipo, ki jo sestavljajo preiskovalci, forenziki in podporno osebje. V državi bodo preiskali domnevne vojne zločine po ruski invaziji, po besedah ICC pa gre za največjo tovrstno misijo v zgodovini njihovega delovanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ekipo sestavljajo preiskovalci, forenzični strokovnjaki in podporno osebje, sodelovala pa bo z ukrajinskimi oblastmi, je povedal glavni tožilec haaškega ICC Karim Khan. Ekipa bo pospešila preiskave zločinov, ki so v pristojnosti ICC, in nudila podporo ukrajinskim nacionalnim organom, je še dodal Khan. Zahvalil se je tudi Nizozemski, kjer ima sodišče sedež, da je v pomoč misiji ICC poslala veliko število nizozemskih nacionalnih strokovnjakov.
15.30 Predsednik ruskega parlamenta nasprotuje zamenjavi vojakov iz bataljona Azov
Vodja ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin je danes izrazil nasprotovanje izmenjavi vseh ukrajinskih ujetnikov iz Mariupolja, saj naj bi bili po njegovih besedah med njimi tudi »nacistični zločinci«. Po njegovih besedah pa bodo ranjenim ukrajinskim ujetnikom zagotovili zdravstveno oskrbo, piše nemška tiskovna agencija AFP.
»Nacistični zločinci niso predmet izmenjave ujetnikov. So vojni zločinci in storiti moramo vse, da jih privedemo pred sodišče,« je Volodin dejal na plenarnem zasedanju. Nekateri ukrajinski borci iz Mariupolja namreč pripadajo neonacističnemu bataljonu Azov.
Volodin je poudaril, da Rusija dela vse, da bi ranjenim ukrajinskim ujetnikom zagotovila zdravstveno oskrbo in z njimi ravnala humano, vendar mora stališče Rusije do nacistov ostati trdno.
15.00 Finski parlament podprl priključitev k Natu
Finski poslanci so danes po dvodnevni debati s 188 glasovi za in osmimi glasovi proti podprli priključitev Finske k Natu, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Finska bo tako predvidoma v kratkem sledila Švedski, ki je danes že uradno podpisala prošnjo za vstop v zavezništvo.
Finska, ki ima 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, je bila sicer med hladno vojno vojaško nevtralna v zameno za zagotovila Sovjetske zveze, da je ne bo napadla. Država s 5,5 milijona prebivalcev ima močno vojsko. Ta šteje do 280.000 mož, poleg tega ima še 600.000 rezervistov. Njen letošnji obrambni proračun znaša 5,1 milijarde evrov, v prihodnjih štirih letih naj bi, kot so sklenili aprila, za vojsko namenili še dodatni dve milijardi evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prošnja za članstvo v Natu je sicer le prvi korak v dolgotrajnem pristopnem procesu. Švedska in Finska bosta morali opraviti pristopne pogovore na sedežu Nata v Bruslju skupaj z ekipo Natovih strokovnjakov.
14.04 Brnabić: Grožnje z bombami so pritiski iz tujine, ker Srbija ni uvedla sankcij proti Rusiji
Srbska premierka Ana Brnabić je za srbsko televizijo Pink TV izjavila, da so grožnje z bombami v Srbiji posledica odločitve Srbije, da ne podpre sankcij Zahoda proti Rusiji. Premierka meni, da gre za pritiske iz tujine, to pa po njenem dokazuje grožnja z bombo v beograjskem tropskem akvariju, za katerega domačini komajda vedo, da obstaja.
»Smo edina država v Evropi, ki ni uvedla sankcij proti Rusiji, pritiski iz dneva v dan pa so neverjetni. Ta obvestila o bombah so pritiski iz tujine zaradi tega, ker nismo uvedli sankcij proti Rusiji,« je izjavila za srbsko televizijo Pink TV. Dodala je, da so grožnje z bombami skrbno načrtovane in zagotovo prihajajo iz tujine. Na to po njenem kaže dejstvo, da je obvestilo o bombi prišlo tudi v beograjski tropski akvarij, za katerega večina državljanov sploh ne ve, da obstaja.
»Nekdo je gledal, kaj vse bi bile lahko turistične zanimivosti. Pri nas je tropski akvarij majhen in večina sploh ne ve zanj,« je dejala in dodala, da če bi si to izmislil nekdo iz Srbije, ne bi nikoli poslal obvestila o bombi v tropski akvarij. Poleg tropskega akvarija so obvestilo o bombi v ponedeljek prejeli na več kot sto šolah v Beogradu ter v zgradbi Beograđanka v Beogradu in na niškem letališču Konstantin Veliki. Grožnje so se po podrobnih preiskavah izkazale za lažne.
13.29 Ruska vojska vse bolj uporablja neselektivno topniško obstreljevanje
Ruske oborožene sile se vse bolj zanašajo na neselektivno topniško obstreljevanje ukrajinskih položajev in »niso pripravljene tvegati (...) bojnih letal zunaj lastne frontne črte«, ugotavlja britansko obrambno ministrstvo v danes objavljenem poročilu. Kot ugotavljajo v Londonu, se bo Rusija v prihodnjih tednih verjetno še naprej »močno zanašala na množične topniške napade«, ko bo poskušala ponovno pridobiti zagon za napredovanje v Donbasu na vzhodu Ukrajine. V poročilu je ministrstvo navedlo tudi, da je bilo med neuspešnim napadom na prestolnico Kijev in sever države uničenih ali poškodovanih približno 3500 stavb v regiji Černigov. Približno 80 odstotkov vse škode je bilo na stanovanjskih objektih, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
12.18 Švedska zunanja ministrica podpisala prošnjo za članstvo v Natu
Švedska je uradno podpisala prošnjo za vstop v Nato, je danes na twitterju sporočila švedska zunanja ministrica Ann Linde. S tem se bo končala več kot 200 let trajajoča vojaška neuvrščenost te nordijske države. Podpis se je zgodil le dan po tem, ko je švedska premierka Magdalena Andersson sporočila, da se je njena vlada odločila za vstop v Nato. Tudi švedski kralj Gustav XIV. je v Stockholmu dejal, da se namerava njegova država pridružiti Natu, ter poudaril, da bodo to storili hkrati in v soglasju s Finsko, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Izzivi, s katerimi se soočata obe državi ob ruski invaziji na Ukrajino, predstavljajo priložnost za soglasje in poglobljeno sodelovanje, da bomo skupaj stali še močnejši, je dejal na skupni novinarski konferenci s finskim predsednikom Saulijem Niinistöjem v Stockholmu. »Pričakujemo, da proces vstopa v Nato ne bo trajal več kot eno leto,« je v ponedeljek dejala švedska premierka in pri tem naznanila, da Švedska zapušča eno obdobje in vstopa v novo. Trenutno še ne vidi neposredne vojaške grožnje Švedski, a dodaja, da bo država ranljiva predvsem v vmesnem času, preden bodo njeno prošnjo odobrile vse aktualne članice Nata. Švedska in Finska sta sicer na neformalnem srečanju zunanjih ministrov v nedeljo v Berlinu dobili podporo Nata. Vendar pa je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan v ponedeljek dejal, da ne more podpreti vstopa držav, ki so uvedle sankcije proti Turčiji, in ponovil trditve, da naj bi obe potencialni članici podpirali teroristične organizacije, kot je v Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK).
12.01 Siloviti spopadi na vzhodu Ukrajine, raketni napad na železnico v Lvovu
Ruska vojska je svoje sile usmerila v zavzetje regije Doneck, kjer trenutno potekajo hudi spopadi, je danes zapisal generalštab ukrajinske vojske v posodobljeni objavi na facebooku. Ruska mornarica pa je izstrelila manevrirno raketo, ki je zadela železniško infrastrukturo v okolici zahodnega mesta Lvov, piše britanski BBC. Generalštab ukrajinske vojske je sporočil, da je v zadnjih 24 urah njihovim enotam uspelo odbiti 11 ruskih napadov na območju Donecka in Luganska, pri čemer so zadeli rusko letalo Su-25 in manevrirno raketo. Prav tako so uničili pet ruskih tankov, en protiletalski raketni sistem tor, šest artilerijskih sistemov in 12 oklepnikov, še navajajo v generalštabu. BBC opozarja, da navedb generalštaba niso mogli neodvisno preveriti. V okolici Lvova na zahodu Ukrajine pa je po navedbah ukrajinskih letalskih sil ruska mornarica z manevrirno raketo ponoči napadla železniško infrastrukturo. Ukrajinska zračna obramba je tri manevrirne rakete sestrelila, piše BBC. Po poročanju BBC ruska vojska napada prometna vozlišča in skladišča goriva v okolici Lvova, s čimer poskuša prekiniti dobavo orožja iz držav EU
11.55 Ruski minister o mirovnih pogajanjih: Ukrajina se je tako rekoč umaknila iz pogajalskega procesa
Namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko je dejal, da trenutno mirovna pogajanja sploh ne potekajo. Ukrajino je obtožil, da se je umaknila iz pogajalskega procesa. Ruska tiskovna agencija Interfax poroča, da je Rudenko novinarjem v Nižnjem Novgorodu dejal: »Ne, pogajanja se ne nadaljujejo. Ukrajina se je od pogajanj umaknila.«
11.40 Podpredsednik ukrajinskega premiera: Humanitarna operacija se nadaljuje v Azovstalu
Podpredsednica ukrajinskega premiera Irina Vereščuk je prek telegrama sporočila, da poteka postopek izstopa ukrajinskih sil iz tovarne Azovstal, poroča Guardian. Zapisala je: »Humanitarna akcija se nadaljuje. Zaradi reševanja življenj so včeraj evakuirali 52 naših težje ranjenih vojakov. Ko se njihovo stanje stabilizira, jih bomo zamenjali za ruske vojne ujetnike. Delamo na naslednjih fazah humanitarne operacije.« Pred tem je Reuters poročal, da so separatisti, ki jih podpira Rusija, danes zjutraj trdili, da se je 256 ukrajinskih vojakov, ki so bili v jeklarni Azovstal v Mariupolju, »predalo«, 51 pa je bilo ranjenih.
Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar je povedala, da so bile izpolnjene vse dolžnosti za obrambo Mariupolja in da jeklarne ni bilo mogoče osvoboditi, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Borci, ki so branili mesto, so Ukrajini priborili izjemno pomemben čas, da zbere rezerve, prerazporedi sile in prejme pomoč partnerjev,« je zapisala na facebooku in dodala, da jih bodo zamenjali za ujete ruske vojake.
Ukrajinski predsednik Volodmir Zelenski je v večernem nagovoru na družbenih omrežjih povedal, da so pri evakuaciji poleg ukrajinske vojske in pogajalcev sodelovali tudi predstavniki ZN in Rdečega križa. Je pa opozoril, da se lahko zgodi, da ukrajinski vojaki ne bodo takoj izpuščeni in da lahko pogajanja o tem trajajo nekaj časa. Hkrati so ukrajinske oblasti sporočile, da se prizadevanja za evakuacijo preostalih borcev v tovarni nadaljujejo
10.20 Unicef: Huda lakota otrok se bo zaradi vojne v Ukrajini še povečala
Zaradi globalnih pretresov, ki vplivajo na prehransko varnost po vsem svetu, vojne v Ukrajini, okrevanja gospodarstev po pandemiji ter vztrajne suše, ki zaradi podnebnih sprememb pustoši po nekaterih državah, se bo huda lakota otrok v prihodnje še povečala, je danes v poročilu opozoril Unicef. »Svet se hitro spreminja v virtualen sod smodnika, ki samo čaka na smrt in trpljenje otrok zaradi podhranjenosti, kar pa bi se dalo preprečiti,« je opozorila izvršna direktorica Sklada ZN za otroke Catherine Russell. Poročilo navaja, da so bile možnosti družin, da bi nahranile svoje otroke, zaradi konfliktov, podnebnih pretresov in bolezni covida-19 ogrožene, še preden je vojna v Ukrajini resno ogrozila prehransko varnost po vsem svetu.
Trenutno najmanj deset milijonov hudo podhranjenih otrok nima dostopa do vnaprej pripravljene terapevtske hrane, ki je najučinkovitejša za zdravljenje podhranjenosti. Unicef opozarja, da nastajajo pogoji za znatno povečanje števila primerov hude podhranjenosti. Po napovedih se bo cena vnaprej pripravljenih terapevtskih živil v prihodnjih šestih mesecih zvišala za do 16 odstotkov zaradi močnega zviševanja cen surovin. »Za milijone otrok po vsem svetu ti paketki terapevtske hrane vsako leto predstavljajo razliko med življenjem in smrtjo. 16-odstotno zvišanje cen se morda zdi obvladljivo v kontekstu globalnih trgov hrane, vendar nas na koncu te dobavne verige čaka obupno podhranjen otrok, ki situacije seveda ne more obvladati,« je še dejala Russellova. Poročilo še opozarja, da je količina pomoči, namenjene podhranjenosti, odločno prenizka in da se bo v prihodnjih letih še bistveno zmanjšala, predvsem pa se ne pričakuje, da se bo pred letom 2028 vrnila na ravni pred pandemijo.
09.27 Avstrija se ne namerava pridružiti Natu
Avstrija se kljub vojni v Ukrajini ter odločitvam Švedske in Finske o vstopu v Nato ne namerava pridružiti zavezništvu, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA v ponedeljek povedal avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg. »Naš geografski položaj je popolnoma drugačen, imamo pa tudi zelo različno zgodovino in menim, da je to preprosto treba upoštevati,« je ob robu srečanja zunanjih ministrov EU v Bruslju dejal Schallenberg.
Hkrati je poudaril, da Avstrija ni politično nevtralna. Pri tem je znova obsodil rusko invazijo na Ukrajino in opozoril, da v takšni vojni ni nevtralnosti. »Zavzeli smo zelo jasno stališče, podpiramo vse sankcije in z naše strani v smislu podpore delamo vse, kar lahko,« je dodal. Na vprašanje, ali je mogoče zagotoviti varnost, kljub temu da Avstrija ostaja zunaj Nata, je Schallenberg odgovoril, da namerava Avstrija povečati naložbe za svojo varnost, saj svet ni tako prijazen, kot bi si morda želeli, prav tako obstajajo države, ki so za uveljavitev svojih interesov pripravljene uporabiti vojaško silo.
08.40 Ohtirko v Sumski regiji zadele ruske rakete
Dmitro Živicki, guverner Sumske regije na severovzhodu Ukrajine, je na telegramu objavil, da so Ohtirko čez noč zadele ruske rakete, poroča Guardian. Zapisal je, da je pet ruskih raket pristalo na civilnih ciljih in povzročilo veliko škode. »Zagorela so skladišča. Udarni val je poškodoval vhodna vrata dvonadstropne stavbe, v njej pa so bili ujeti ljudje. Prizadetih je bilo veliko zasebnih hiš. V cerkvi so bila razbita okna. Škodo je utrpel tudi vrtec – to je tisti, ki so ga rusi bombardirali v prvih dneh vojne. V današnjem napadu na mesto je bilo ranjenih najmanj pet ljudi.« Trditve, kot opozarja Guardian, niso bile neodvisno preverjene. Rusija je večkrat vztrajala, da so njeni napadi usmerjeni samo na vojaško infrastrukturo.
07.50 Putin nima težav s priključitvijo Finske in Švedske Natu
Vladimir Putin je včeraj dejal, da Rusija s Finsko in Švedsko »nima težav« in da tako v smislu pristopa k Natu ni neposredne grožnje zaradi širitve Nata, ki bi vključevala ti dve državi. Zdi se, tako Guardian, da so komentarji zaznamovali velik premik v retoriki po letih, ko so širitev Nata označevali kot neposredno grožnjo ruski varnosti. Vendar je dejal, da bo širitev vojaške infrastrukture na njihovem ozemlju zahtevala odziv Moskve.
06.55 Ukrajinski vojaki evakuirani iz jeklarne v Mariupolju
Več kot 260 ukrajinskih vojakov, med njimi je veliko ranjenih, je bilo evakuiranih iz poražene jeklarne Azovstal v pristaniškem mestu Mariupolj. Vojaki so tako po 82 dneh bombardiranja Rusiji prepustili nadzor nad mestom, poroča Guardian. Namestnica ukrajinske obrambne ministrice Hanna Maliar je pozno v ponedeljek povedala, da je bilo 53 težje ranjenih vojakov evakuiranih in premeščenih v bolnišnico v mestu Novoazovsk, ki je pod ruskim nadzorom, in da je bilo več kot 200 drugih prepeljanih po koridorju v mesto Olenivka. Izveden bo »postopek zamenjave«, da bodo evakuirane osebe pripeljali domov, je dejala. Ni bilo jasno, koliko vojakov je ostalo v jeklarni, a ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da upa, da bodo rešili življenja njihovih fantov. »Želim poudariti: Ukrajina potrebuje žive ukrajinske junake. To je naše načelo,« je dejal v videoizjavi. Po poročanju BBC je v ponedeljek zvečer Mariupolj zapustilo več kot deset avtobusov, posnetke domnevne evakuacije ukrajinskih borcev pa so predvajale tudi ruske televizije. Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra je povedala, da bodo vojake zamenjali za ujete ruske vojake.
Evakuacija bo verjetno pomenila konec najdaljše in najbolj krvave bitke ukrajinske vojne in pomemben poraz Ukrajine. Mariupolj je zdaj v ruševinah po ruskem obleganju; Ukrajina trdi, da je bilo v tem mestu ubitih več deset tisoč ljudi. Za Ukrajince je tovarna Azovstal postala simbol upora, na stotine vojakov pa se tam še naprej bori tudi po tem, ko je preostanek mesta padel pod ruske sile. Kot navaja Guardian, naj bi bilo v jeklarni še okoli 600 vojakov. Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je sporočil, da so vojaki, ki branijo jeklarno, izpolnili svojo bojno nalogo. »Vrhovno vojaško poveljstvo je poveljnikom enot, nameščenih v Azovstalu, naročilo, naj rešijo življenja osebja,« je generalštab objavil v izjavi na svoji strani na facebooku. »Prizadevanja za reševanje branilcev, ki ostajajo na ozemlju Azovstala, se nadaljujejo.«
00.30 Obrambni ministri EU o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini
Obrambni ministri držav članic Evropske unije, med njimi slovenski minister Matej Tonin, bodo danes v Bruslju razpravljali o ruski invaziji na Ukrajino in nadaljnji vojaški pomoči tej državi. Govorili bodo še o izvajanju strateškega kompasa Unije in razmerah v Maliju. Ministri se bodo v razpravi o ruski agresiji na Ukrajino osredotočili na razmere na terenu ter nadaljnjo vojaško pomoč Ukrajini. Pri tem se jim bosta pridružila tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov, ki bo sodeloval na daljavo.
EU je konec februarja odobrila prvi sveženj vojaške pomoči Ukrajini v višini 500 milijonov evrov, ki sta mu v naslednjih mesecih sledila še dva, s čimer se je vrednost evropske vojaške pomoči povečala na 1,5 milijarde evrov. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je prejšnji teden napovedal še dodatnih 500 milijonov evrov za dobavo orožja in druge vojaške opreme ukrajinski vojski. Med temami današnjega zasedanja bo še izvajanje strateškega kompasa Unije. Gre za vizijo obrambnega razvoja EU v prihodnjem desetletju, ki so jo voditelji držav članic potrdili na vrhu konec marca. Obrambni ministri se bodo danes osredotočili na prihodnje delovanje misij in operacij Unije v okviru njene skupne varnostne in obrambne politike.
