Velik minus za državo in poštene politike
Romunsko ustavno sodišče je odločilo, da mora predsednik odstaviti vodjo DNA Lauro Codruto Kövesi.
Odpri galerijo
Vodjo DNA Lauro Codruto Kövesi je romunski predsednik odstavil na zahtevo ustavnega sodišča. FOTO: Daniel Mihailescu/AFP
Romunski predsednik je danes odstavil vodjo specializiranega urada tožilstva za boj proti korupciji (DNA) Lauro Codruto Kövesi. Čeprav Klaus Iohannis nasprotuje načrtovanim vladnim reformam pravosodja, je brez zadržkov podpisal dekret, ker spoštuje odločitve ustavnega sodišča.
»V državi, kjer velja vladavina prava, je treba odločitve ustavnega sodišča spoštovati,« je pojasnil tiskovni predstavnik Klausa Iohannisa, ko je predsednik podpisal dekret o odstavitvi tožilke, kot mu je to naložilo ustavno sodišče. To je odločilo, da mora predsednik odstaviti Lauro Codruto Kövesi, kot je od njega zahtevala romunska vlada. Predsednik po mnenju sodišča nima pristojnosti, da bi zavrnil zahtevo za odstavitev.
Čeprav je odstavitev Kövesijeve zahteval od predsednika že romunski pravosodni minister Tudorel Toader, ga je Iohannis zavrnil, ker je ocenil, da so njegovi argumenti pravno sporni. Toader je svojo zahtevo utemeljil s trditvijo, da tožilka krši ustavo in »škoduje ugledu« Romunije s svojimi kritikami reform, ki jih na področju pravosodja načrtuje vlada. Ker ga je Iohannis zavrnil s pojasnilom, da so njegovi argumenti »subjektivne narave«, pa tudi pravno sporni, je vlada je proti predsednikovi odločitvi vložila tožbo na ustavnem sodišču.
Kritiki očitajo vladi, da želi z odstavitvijo tožilke, ki uživa velik ugled v javnosti, ustaviti boj proti korupciji. K odstavitvi je pozival zlasti prvak vladajočih socialdemokratov (PSD) Liviu Dragnea, ki zaradi pravnomočne obsodbe sam ne sme vladati. Proti njemu potekata še dve sojenji zaradi korupcije, PSD pa si na vse kriplje prizadeva tudi za odpravo zakona, ki pravnomočno obsojenim prepoveduje vladanje.
Zadnje raziskave kažejo, da je 66 odstotkov prebivalstva zaskrbljenih zaradi korupcije in da je DNA pridobila zaupanje javnosti. Kövesijeva je pred roko pravice v zadnjih letih privedla vrsto pomembnih uradnikov. Že na začetku delovanja DNA do konca oktobra 2014 je bilo obsojenih več kot tisoč storilcev in zaplenjenih več kot 150 milijonov evrov nezakonitega premoženja.
Kar 63 odstotkov ovadb korupcije na lokalni in državni ravni ni prišlo iz javnih ustanov, temveč od državljanov in zasebnih organov, ki naslovijo pritožbo na institucijo, če ji zaupajo. Število uspešno rešenih primerov je dokaz za to, čeprav še veliko ljudi podpira in voli politike, ki so koruptivni.
Da DNA deluje v ustreznem zakonodajnem okviru in dosega dobre rezultate s sodelovanjem med tožilci, sodnimi policisti in strokovnjaki, je razvidno tudi iz poročil romunskega centra za evropske politike (CRPE). Da gre za primer dobre prakse in redek pojav v Evropski uniji, je ocenila tudi evropska komisija. Strokovnjaki cenijo rezultate, ki jih je dosegla Kövesijeva, ki jo je New York Times prikazal kot bojevnico za pravico, katere prisotnost je jamstvo za trajnost DNA.
Kljub precej nizkemu proračunu in zmanjšanju osebja institucije je DNA uspešno dokončala številne protikorupcijske preiskave, kar je znak institucionalne konsolidacije. V zadnjem času je bilo sojeno tudi številnim nacionalnim in lokalnim javnim osebnostim, od politikov do menedžerjev nogometnih klubov, večina od njih pa je bila obsojena na zaporno kazen in zaplembo premoženja. To je bil velik plus za državo, ki je ena s korupcijo najbolj prepredenih članic EU, in za poštene politike.
»V državi, kjer velja vladavina prava, je treba odločitve ustavnega sodišča spoštovati,« je pojasnil tiskovni predstavnik Klausa Iohannisa, ko je predsednik podpisal dekret o odstavitvi tožilke, kot mu je to naložilo ustavno sodišče. To je odločilo, da mora predsednik odstaviti Lauro Codruto Kövesi, kot je od njega zahtevala romunska vlada. Predsednik po mnenju sodišča nima pristojnosti, da bi zavrnil zahtevo za odstavitev.
Vlada je tožila predsednika
Čeprav je odstavitev Kövesijeve zahteval od predsednika že romunski pravosodni minister Tudorel Toader, ga je Iohannis zavrnil, ker je ocenil, da so njegovi argumenti pravno sporni. Toader je svojo zahtevo utemeljil s trditvijo, da tožilka krši ustavo in »škoduje ugledu« Romunije s svojimi kritikami reform, ki jih na področju pravosodja načrtuje vlada. Ker ga je Iohannis zavrnil s pojasnilom, da so njegovi argumenti »subjektivne narave«, pa tudi pravno sporni, je vlada je proti predsednikovi odločitvi vložila tožbo na ustavnem sodišču.
Kritiki očitajo vladi, da želi z odstavitvijo tožilke, ki uživa velik ugled v javnosti, ustaviti boj proti korupciji. K odstavitvi je pozival zlasti prvak vladajočih socialdemokratov (PSD) Liviu Dragnea, ki zaradi pravnomočne obsodbe sam ne sme vladati. Proti njemu potekata še dve sojenji zaradi korupcije, PSD pa si na vse kriplje prizadeva tudi za odpravo zakona, ki pravnomočno obsojenim prepoveduje vladanje.
Podpora koruptivnim politikom
Zadnje raziskave kažejo, da je 66 odstotkov prebivalstva zaskrbljenih zaradi korupcije in da je DNA pridobila zaupanje javnosti. Kövesijeva je pred roko pravice v zadnjih letih privedla vrsto pomembnih uradnikov. Že na začetku delovanja DNA do konca oktobra 2014 je bilo obsojenih več kot tisoč storilcev in zaplenjenih več kot 150 milijonov evrov nezakonitega premoženja.
Kar 63 odstotkov ovadb korupcije na lokalni in državni ravni ni prišlo iz javnih ustanov, temveč od državljanov in zasebnih organov, ki naslovijo pritožbo na institucijo, če ji zaupajo. Število uspešno rešenih primerov je dokaz za to, čeprav še veliko ljudi podpira in voli politike, ki so koruptivni.
Primer dobre prakse v Evropski uniji
Da DNA deluje v ustreznem zakonodajnem okviru in dosega dobre rezultate s sodelovanjem med tožilci, sodnimi policisti in strokovnjaki, je razvidno tudi iz poročil romunskega centra za evropske politike (CRPE). Da gre za primer dobre prakse in redek pojav v Evropski uniji, je ocenila tudi evropska komisija. Strokovnjaki cenijo rezultate, ki jih je dosegla Kövesijeva, ki jo je New York Times prikazal kot bojevnico za pravico, katere prisotnost je jamstvo za trajnost DNA.
Kljub precej nizkemu proračunu in zmanjšanju osebja institucije je DNA uspešno dokončala številne protikorupcijske preiskave, kar je znak institucionalne konsolidacije. V zadnjem času je bilo sojeno tudi številnim nacionalnim in lokalnim javnim osebnostim, od politikov do menedžerjev nogometnih klubov, večina od njih pa je bila obsojena na zaporno kazen in zaplembo premoženja. To je bil velik plus za državo, ki je ena s korupcijo najbolj prepredenih članic EU, in za poštene politike.
