Nekaj dni zatem, ko sta se predsednika Ruande in Demokratične republike Kongo, Paul Kagame in Félix Tshisekedi, pod patronatom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Beli hiši dogovorila o prekinitvi sovražnosti in sklenila mirovni dogovor, je kongovska milica M23, ki jo usmerja in upravlja prav Ruanda, na severovzhodu države zasedla še Uviro, poslednje večje mesto na širšem območju.
Iz mesta in okolice je med obleganjem uporniške skupine, ki jo Ruanda uporablja kot svoje orodje za nadzor nad enormnimi količinami naravnih bogastev v tem delu velikanske države, kjer vojne neprekinjeno potekajo skoraj tri desetletja, zbežalo več kot 200.000 ljudi.
V sredo so voditelji milice M23, ki zdaj obvladuje tako rekoč celoten severovzhod Demokratične republike Kongo, sporočili, da so v celoti prevzeli nadzor nad mestom Uvira, ki ima strateško pomembno lego na severni obali Tanganjiškega jezera – iz Uvire je na jasno noč mogoče videti luči le 27 kilometrov oddaljene Bujumbure, glavnega mesta sosednjega Burundija, kjer se politično vodstvo in prebivalstvo bojita, da se bo vojna iz DR Kongo zelo hitro, tako kot v drugi polovici devetdesetih let, preselila na drugo stran enega od velikih jezer, po katerih se imenuje (ne le) varnostno občutljiva afriška regija. Burundijska vojska je zadnji dve leti, ko je milica M23 rovarila po severovzhodu DR Kongo in neposredno ogrožala tudi burundijske nacionalne interese, pomagala kongovskim vladnim silam in tako bila aktiven dejavnik vojne.
Ko so pripadniki milice M23, ki je bila v zadnjih letih vpletena v številne vojne zločine in zločine proti človečnosti, februarja po zasedbi Gome prevzeli nadzor tudi nad Bukavujem, je Uvira postala vojaško in upravno središče kongovskih (uradnih) oblasti na severovzhodu države. Toda šibke in katastrofalno vodene vladne sile, ki se jim je priključilo nekaj lokalnih oboroženih skupin, za ohranitev nadzora nad ključnim delom province Južni Kivu niso imele dovolj podpore iz Kinšase.
Komentarji