Velike sile o miru in teatru, ljudje pa trpijo
V Varnostnem svetu Združenih narodov sta propadla oba predloga resolucije o Venezueli.
Odpri galerijo
Američani so v boj za Venezuelo poslali kar Elliotta Abramsa, ki ima v Srednji in Južni Ameriki že precej krvave roke. FOTO: AFP
Venezuelska humanitarna kriza je postala izvrstna igra za velike politične nacije, ki bodo skušale priti (ali ostati) čim bližje koritu z nafto in dragocenimi rudninami. V vsej tej politični in ideološki bitki pa bodo še naprej trpeli ljudje.
V Varnostnem svetu Združenih narodov sta namreč propadla oba predloga resolucije o Venezueli. Tako sta Rusija in Kitajska vložili veto na ameriški poziv k demokratičnim volitvam in dostopu humanitarne pomoči, prav tako pa je propadel tudi predlog Rusije proti vpletanju v notranje zadeve Venezuele, saj je dobil zgolj štiri glasove podpore.
Tako se nadaljuje politična bitka, kdo bo bližje naravnim bogastvom. ZDA bodo skušale unovčiti venezuelsko krizo, da bi z novimi obrazi na čelu Venezuele prišle do nadzora nad bogatimi rudninami, na drugi strani pa je Rusija že v tej vlogi kot partnerica Nicolása Madura, zato ji sprememba oblasti niti najmanj ne diši.
Za ameriški predlog je glasovalo devet članic, med drugimi ZDA, Velika Britanija, Francija in Nemčija, poleg Rusije in Kitajske pa je bila proti tudi Južnoafriška republika, medtem ko so se vzdržale Indonezija, Slonokoščena obala in Ekvatorialna Gvineja. Na drugi strani so ruski predlog podprle Kitajska, Južnoafriška republika in Ekvatorialna Gvineja. V tako razdeljenem varnostnem svetu zato ni ustreznih rešitev.
»Nekatere članice varnostnega sveta še naprej podpirajo Madurov režim in podaljšujejo trpljenje ljudi,« je rekel Elliott Abrams, posebni ameriški odposlanec za Venezuelo. Oglasil se je seveda tudi ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija in obtožil ZDA, da uprizarjajo nezakoniti teater absurda: »Ameriška delegacija pravi, da hoče zaščititi trpeče ljudi, vendar smo vse to že videli v Libiji, Iraku, Siriji in v Afganistanu.«
Zato imamo še naprej v Venezueli dva predsednika. Nicolásu Maduro očitajo, da ima nelegalni mandat, ker je zlorabil lanske volitve, zato je začasni predsednik postal Juan Guaidó (kot predsednik državnega zbora), toda slednjemu nasprotna stran očita, da se je samooklical brez pravne podlage.
V Varnostnem svetu Združenih narodov sta namreč propadla oba predloga resolucije o Venezueli. Tako sta Rusija in Kitajska vložili veto na ameriški poziv k demokratičnim volitvam in dostopu humanitarne pomoči, prav tako pa je propadel tudi predlog Rusije proti vpletanju v notranje zadeve Venezuele, saj je dobil zgolj štiri glasove podpore.
Preberite še
Ko v Venezueli zboliš, se začne pekel
»Protest ni zločin, ampak je opozorilo, da nekaj ni prav« (FOTO in VIDEO)
Maduro ne more dobiti nobenih volitev več
»Tukaj se o Chávezu ne govori slabo« (FOTO)
Prehodni venezuelski predsednik Juan Guaidó: Naš boj je popolnoma suveren
Ko v Venezueli zboliš, se začne pekel
»Protest ni zločin, ampak je opozorilo, da nekaj ni prav« (FOTO in VIDEO)
Maduro ne more dobiti nobenih volitev več
»Tukaj se o Chávezu ne govori slabo« (FOTO)
Prehodni venezuelski predsednik Juan Guaidó: Naš boj je popolnoma suveren
Večina Venezuelcev zahteva spremembo oblasti. FOTO: AFP
Kdo bo bližje naravnim bogastvom?
Tako se nadaljuje politična bitka, kdo bo bližje naravnim bogastvom. ZDA bodo skušale unovčiti venezuelsko krizo, da bi z novimi obrazi na čelu Venezuele prišle do nadzora nad bogatimi rudninami, na drugi strani pa je Rusija že v tej vlogi kot partnerica Nicolása Madura, zato ji sprememba oblasti niti najmanj ne diši.
Za ameriški predlog je glasovalo devet članic, med drugimi ZDA, Velika Britanija, Francija in Nemčija, poleg Rusije in Kitajske pa je bila proti tudi Južnoafriška republika, medtem ko so se vzdržale Indonezija, Slonokoščena obala in Ekvatorialna Gvineja. Na drugi strani so ruski predlog podprle Kitajska, Južnoafriška republika in Ekvatorialna Gvineja. V tako razdeljenem varnostnem svetu zato ni ustreznih rešitev.
Podpora, vendar ne vojaška
Guaidó se je v četrtek v Braziliji srečal s predsednikom Jairjem Bolsonarom, ki mu je izrazil popolno podporo, vendar ne tudi vojaške. »Brazilija bo pomagala obnoviti demokracijo v Venezueli znotraj okvirjev naše ustave in tradicij,« je dejal Bolsonaro po srečanju z Guaidójem, ki se namerava do ponedeljka vrniti v domovino, kljub grožnji z aretacijo. Venezuelsko vrhovno sodišče je namreč Guaidóju prepovedalo zapustiti državo, a je to vseeno storil. Dostava humanitarne pomoči v Venezuelo iz Brazilije in Kolumbije v soboto ni uspela, agonija države, ki jo je zaradi gospodarskega kolapsa in pomanjkanja zapustilo že tri milijone ljudi, pa se nadaljuje. STA
Guaidó se je v četrtek v Braziliji srečal s predsednikom Jairjem Bolsonarom, ki mu je izrazil popolno podporo, vendar ne tudi vojaške. »Brazilija bo pomagala obnoviti demokracijo v Venezueli znotraj okvirjev naše ustave in tradicij,« je dejal Bolsonaro po srečanju z Guaidójem, ki se namerava do ponedeljka vrniti v domovino, kljub grožnji z aretacijo. Venezuelsko vrhovno sodišče je namreč Guaidóju prepovedalo zapustiti državo, a je to vseeno storil. Dostava humanitarne pomoči v Venezuelo iz Brazilije in Kolumbije v soboto ni uspela, agonija države, ki jo je zaradi gospodarskega kolapsa in pomanjkanja zapustilo že tri milijone ljudi, pa se nadaljuje. STA
Vse več Venezuelcev beži iz države, saj si želijo ustvariti boljše življenje. FOTO: AFP
Nezakoniti teater absurda
»Nekatere članice varnostnega sveta še naprej podpirajo Madurov režim in podaljšujejo trpljenje ljudi,« je rekel Elliott Abrams, posebni ameriški odposlanec za Venezuelo. Oglasil se je seveda tudi ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija in obtožil ZDA, da uprizarjajo nezakoniti teater absurda: »Ameriška delegacija pravi, da hoče zaščititi trpeče ljudi, vendar smo vse to že videli v Libiji, Iraku, Siriji in v Afganistanu.«
Zato imamo še naprej v Venezueli dva predsednika. Nicolásu Maduro očitajo, da ima nelegalni mandat, ker je zlorabil lanske volitve, zato je začasni predsednik postal Juan Guaidó (kot predsednik državnega zbora), toda slednjemu nasprotna stran očita, da se je samooklical brez pravne podlage.
