Venezuela je napad lahko pričakovala četrt stoletja

Petdeset milijonov dolarjev je bila nagrada, razpisana na glavo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, samodržca, ki si je zadnje volitve prilastil, čeprav jih je izgubil. Še enkrat večja nagrada je to od tiste na poglavarja Al Kajde Osamo Bin Ladna. Pa tega razglasa o milijonski nagradi morda nihče ni jemal zelo zares, tudi Maduro ne, ko je zadnje dni za praznike poplesaval po Caracasu in se obnašal kot nedotakljivi cesar.  

Višino nagrade na Madurovo glavo je določil Donald Trump, ko se je pred letom vrnil v Belo hišo in dokaj jasno napovedal, da bo Venezuela njegova obsesija. Začelo se je dogajati v Karibskem morju, cele flote so se premikale proti jugu, tudi križarka in jedrska podmornica, naposled še največja letalonosilka. Ameriški predsednik, ki trdi, da je Maduro šef mamilarskega kartela, je dal potem uprizoriti lov na hitre čolne, ki so morda prevažali mamila, morda tudi ne, nikoli namreč ni ostala živa nobene priča. Bilo je vsak dan bolj napeto, vedno bolj podobno dnem pred štirimi leti, ko je svet čakal rusko agresijo na Ukrajino.