Maduro na sodišču: Nisem kriv, še vedno sem predsednik Venezuele

Odstavljeni predsednik Venezuele Nicolás Maduro, ki je z ženo Cilio Flores zaprt v zveznem zaporu v Brooklynu, je imel danes prvo zaslišanje na sodišču v New Yorku. ZDA Madura, ki je med drugim obtožen trgovine z drogami in kaznivih dejanj, povezanih z orožjem, obtožujejo vodenja »narkoterorističnega« režima, kar sam zanika.

»Nedolžen sem. Nisem kriv. Sem pošten človek, predsednik svoje države,« je po poročanju BBC povedal na sodišču. Znano je, da njegov zastopnik ni predlagal izpustitve na podlagi varščine, a bo morda v prihodnje. Prvo zaslišanje se je sicer že nekaj pred 19. uro po srednjeevropskem času končalo. Naslednje zaslišanje bo 17. marca.

Za nedolžno se je izrekla tudi Cilia Flores. Znano je tudi, da je med ameriško akcijo njegove ugrabitve v Venezueli umrlo 32 Kubancev.

Madura in njegovo soprogo so pred tem iz zapora v Brooklynu, ki je gostil že številne znane ameriške in druge zapornike, v spremstvu oboroženih pripadnikov ameriških varnostnih sil prepeljali na sodišče na Manhattnu. Zastopa ga odvetnik Barry Pollack, ki je najbolj znan kot zagovornik ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea, še navaja BBC.

Ta je sprva poročal, da je bilo na videoposnetkih videti močno varovano vozilo, ki se je premikalo skozi New York do sodišča. Vozilo je spremljalo več policijskih avtomobilov z vključenimi modrimi lučmi.

Donald Trump je novo venezuelsko voditeljico Delcy Rodríguez, ki je bila prej podpredsednica in je s podporo venezuelskega vrhovnega sodišča in vojske kot predsednica v Caracasu prisegla ob 8. uri po lokalnem času (ob 12. po srednjeevropskem), opozoril, da bi lahko plačala visoko ceno, morda celo višjo od Madura, če ne bo ravnala »pravilno«, njegove besede povzema BBC.

Dodal je še, da je za Venezuelo »menjava režima, kakorkoli že temu rečete, boljša od tega, kar imate zdaj. Ne more biti slabše.«

Rodríguezova je na svojem prvem zasedanju vlade v nedeljo ubrala spravljiv ton in Združenim državam Amerike ponudila sodelovanje: »Ameriško vlado vabimo k sodelovanju, usmerjenemu v skupni razvoj v okviru mednarodnega prava,« je dejala. »Predsednik Donald Trump, naša ljudstva in naša regija si zaslužijo mir in dialog, ne vojne,« je dejala in sklenila, da ima »Venezuela pravico do miru, razvoja, suverenosti in prihodnosti.«

Maduro se bo na sodišču v New Yorku po mnenju nekdanjega zveznega tožilca sprva pojavil v običajnem postopku, vendar bo kasneje v postopku najverjetneje uveljavljal suvereno imuniteto pred kazenskim pregonom kot voditelj države, je za oddajo Today na BBC Radio 4 dejal Andrew Weissman.

Po njegovih besedah bodo ameriške oblasti verjetno nasprotovale temu argumentu z utemeljitvijo, da ZDA Madura ne priznavajo kot legitimnega predsednika Venezuele.

Bruselj: Machado mora biti del politične tranzicije v Venezueli

Politična tranzicija v Venezueli, kjer so v soboto vojaško posredovale ZDA, mora vključevati opozicijska voditelja Edmunda Gonzaleza Urrutio in Mario Corino Machado, je danes sporočila Evropska komisija.

Po operaciji je Trump napovedal, da bodo Venezuelo do izvedbe politične tranzicije vodile ZDA. Bela hiša je nato v nedeljo nakazala, da ne želi popolne spremembe režima v Venezueli, temveč le odstranitev Madura in oblikovanje nove, bolj prilagodljive vlade, četudi bi bila ta sestavljena iz Madurovih nekdanjih sodelavcev.

Na vprašanje o morebitni vlogi lanskoletne Nobelove nagrajenke za mir Machado v novi vladi je Trump odvrnil, da ta v Venezueli ne uživa podpore in da bi jo zato težko vodila. Državni sekretar Marco Rubio je medtem dejal, da Machado občuduje, a prav tako ni omenil možnosti, da bi ona ali kandidat njene stranke na venezuelskih predsedniških volitvah leta 2024 Urrutia postala začasna voditelja.

V Parizu so medtem danes zatrdili, da Emmanuel Macron ameriškega posredovanja v Venezueli in zajetja Madura ne podpira. »Zagovarjamo mednarodno pravo in svobodo narodov. Uporabljene metode ne podpiramo niti ne odobravamo,« je povedala tiskovna predstavnica francoske vlade Maud Bregeon.

Kitajska in Iran pozvala k izpustitvi

Kitajska in Iran sta pozvala k takojšnji izpustitvi Madura in njegove žene, pri čemer Peking ameriško akcijo označuje za jasno kršitev mednarodnega prava in Washington poziva k dialogu namesto spodkopavanja venezuelske vlade. Teheran trdi, da je šlo za ugrabitev, dejanje pa označuje za nezakonito, obenem pa opozarja na zaostrovanje odnosov z ZDA, potem ko je Trump Iranu v zadnjih dneh zagrozil z vojaškim posredovanjem, kar je iranski zunanji minister označil za nevarno in neodgovorno, poroča BBC.

Tudi španska vlada je izrazito kritična do odstranitve Madura, saj po besedah zunanjega ministra Joséja Manuela Albresa ZDA krši mednarodno pravo in ustvarja nevaren precedens; Madrid je zato zaprosil za sodelovanje na zasedanju Varnostnega sveta ZN. Socialistično vlado podpira tudi premier Pedro Sánchez, medtem ko konservativna Ljudska stranka (PP) Madurov padec pozdravlja, a opozarja na pravne pomisleke ter nasprotuje temu, da bi ga nasledila Delcy Rodríguez, zato zahtevajo volitve. 

Nekdanji visoki sodelavec Madura Temir Porras Ponceleon meni, da je vprašanje Madurove legitimnosti po njegovi ugrabitvi iz Venezuele postalo nepomembno, saj usoda države ni več v rokah opozicije, temveč v rokah ZDA in akterjev, ki imajo dejansko oblast in jim je zdaj ključno predvsem ohranjanje stabilnosti, piše BBC.

Pred zaporom zdaj redno protestirajo nasprotniki predsednika Trumpa, ki nasprotujejo ugrabitvi vodje suverene države in vojni za nafto. Zbirajo pa se tudi venezuelski izseljenci, ki so veseli Madurove aretacije.

Ameriški demokrati posredovanje v Venezueli opredeljujejo kot nezakonito

Vodilni demokrat v senatnem odboru za obveščevalne zadeve Jim Himes je v nedeljo za televizijo CBS povedal, da je bilo zajetje Madura po mednarodnem pravu očitno nezakonito dejanje, republikanci pa predsednika Trumpa pri tem večinoma podpirajo. 

Himes opozarja, da je ameriški poseg v Venezueli nevaren precedens, saj Rusiji in Kitajski sporoča, da je za vojaško posredovanje dovolj politična oznaka tujega voditelja kot »slabega človeka«, pri tem pa poudarja, da Venezuela za ZDA ne predstavlja neposredne varnostne grožnje in da poseg ni bil zakonit niti po ameriški ustavi, ker o njem ni bil ustrezno obveščen kongres. Demokratski senator Chris Van Hollen dodaja, da vlada zavaja javnost: po njegovem ne gre za boj proti drogam, temveč za odstranitev Madura in prevzem nadzora nad venezuelsko nafto v korist ameriških interesov.

Republikanski senator Tom Cotton Trumpovo politiko brani z argumentom stabilizacije države, odstranitve tujih vplivov in boja proti mamilom, vendar ne zna pojasniti poti tranzicije, ki ostaja nejasna, zlasti ob dejstvu, da se ZDA trenutno pogovarjajo z vršilko dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez, medtem ko se je opozicijski kandidat Edmundo González Urrutia, zmagovalec lanskih volitev po ocenah ZDA in EU, že razglasil za predsednika in pozval vojsko, naj ga prizna.

Rubio vztraja, da niso v vojni

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po sobotnih zračnih napadih v Caracasu, po katerih so Madura in njegovo ženo prijeli ter prepeljali v ZDA, vztrajal, da ZDA niso v vojni z Venezuelo. Nekateri demokratski kongresniki pa so ameriško operacijo označili za »vojno dejanje«.

Trump: Venezuela bo z nafto začela ustvarjati prihodke

Trump je po aretaciji objavil fotografijo Madura na krovu ladje USS Iwo Jima. V soboto je obljubil, da bodo ZDA »upravljale« državo, dokler ne bo mogoč »varen, ustrezen in premišljen prehod«. Obljubil je tudi, da bodo ameriška naftna podjetja vstopila v državo, popravila infrastrukturo »in začela ustvarjati prihodke za državo«.

Trump je napovedal ameriško upravljanje Venezuele do politične tranzicije, medtem ko je ameriški državni sekretar Rubio nakazal pripravljenost ZDA sodelovati z aktualnimi voditelji Venezuele, zlasti če bodo upoštevali ameriške cilje.

Trump je sicer v nedeljo vztrajal pri vodenju Venezuele, obenem pa tudi on nakazal na možnost sodelovanja s trenutnimi oblastmi.

Trump: Mi smo glavni

»Ukvarjamo se z ljudmi, ki so pravkar prisegli. Ne sprašujte me, kdo je glavni, ker vam bom dal odgovor, ki bo zelo kontroverzen,« je dejal v pogovoru za novinarje na krovu letala Air Force One. Ob nadaljnjih vprašanjih je dejal: »To pomeni, da smo mi glavni.«

Volitve v Venezueli se mu sicer za zdaj ne zdijo prioriteta. »Vse bomo uredili, ob pravem času bomo imeli volitve, a glavna stvar, ki jo je treba urediti, je uničena država,« je dodal.

Bela hiša ne poskuša omiliti vtisa prisile, kot piše BBC. Trump je znova posvaril pred novimi vojaškimi napadi, če Madurovi preostali zavezniki na oblasti ne bodo ravnali po njegovih zahtevah.

Kljub trditvam ameriškega predsednika Madurovi zavezniki ostajajo na položajih.

Izredni sestavek varnostnega sveta ZN

Kubanska vlada pa je medtem sporočila, da je ob napadu ameriških sil, v katerem so zajeli Madura in njegovo ženo, umrlo 32 »pogumnih kubanskih borcev«. Kuba, dolgoletna socialistična zaveznica Madura, je razglasila dva dneva državnega žalovanja.

Za danes je sklican izredni sestanek varnostnega sveta Združenih narodov zaradi ameriške vojaške akcije proti Venezueli in posledičnega zajetja Madura.

Namen razprave je predvsem obravnava legalnosti in posledic ameriškega posega ter njegovega vpliva na mednarodno pravo in regionalno varnost, kar so zahtevale nekatere članice, zlasti Kolumbija, Kitajska in Rusija. Generalni sekretar OZN António Guterres in njegovi predstavniki so pred tem že opozorili, da akcija lahko predstavlja »nevaren precedens«.

Venezuelce je strah

»Biti Venezuelka v tem trenutku je zelo težko in nenavadno,« je za BBC Radio 5 Live povedala ena od Venezuelk, ki živi v Združenem kraljestvu, piše BBC.

Sofía (ime je spremenjeno) pravi, da se od zajetja Madura počuti hkrati »srečno, vznemirjeno, prestrašeno, čustveno in jezno«, vendar ima občutek, da ljudje v Venezueli ne morejo »svobodno izraziti svojih občutkov glede tega, kar se je zgodilo«.

Pogosto se vrača v domovino zaradi posla ali obiska družine in pravi, da so ljudje v Venezueli »zelo tiho«, ker jih je strah.

Po njenem mnenju si sicer ne želi, da bi ZDA vladale njeni državi, vendar meni, da so Američani odstranili »pokvarjeno osebo v državi, ki nima demokracije«.

Kuba bo padla sama od sebe

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Venezueli v nedeljo zagrozil tudi Kolumbiji. Njenega predsednika Gustava Petra je označil za »bolnika«, vojaškega posredovanja pa ni izključil, češ da mu to »zveni v redu«. Glede Kube je medtem izrazil prepričanje, da bo »padla« sama od sebe.

»Kolumbija je tudi zelo bolna, vodi pa jo bolnik, ki rad prideluje kokain in ga prodaja ZDA, ampak tega ne bo počel dolgo,« je Trump dejal novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One.

Na vprašanje, ali se bo tudi proti Kolumbiji odvila vojaška operacija, je po poročanju tujih tiskovnih agencij odvrnil: »Meni zveni v redu.«

Kolumbijski predsednik: Nehajte me obrekovati

Kolumbijski predsednik Petro je v nedeljo zavrnil Trumpove obtožbe o preprodaji drog in grožnje Kolumbiji. Dejal je, da se njegovo ime ne pojavlja v sodnih evidencah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Nehajte me obrekovati, gospod Trump. Tako se ne grozi latinskoameriškemu predsedniku, ki je izšel iz oboroženega boja in nato iz boja kolumbijskega ljudstva za mir,« je napisal na družbenem omrežju X. Že pred tem je ostro kritiziral vojaško akcijo v Venezueli in ZDA obtožil ugrabitve Madura brez pravne podlage.

V kasnejši objavi na X je dodal, da se »prijatelji ne bombardirajo«. Kolumbijsko zunanje ministrstvo je medtem grožnje ameriškega predsednika označilo za »nesprejemljivo vmešavanje« in zahtevalo spoštovanje.

Zanemarjanje mednarodnega prava

BBC v analizi ocenjuje, da ameriška vojaška akcija proti Venezueli, v kateri so ZDA zajele in priprle Madura ter napovedale začasno upravljanje države, predstavlja nevaren precedens z globalnimi posledicami: Donald Trump je znova pokazal pripravljenost podpreti politične cilje z neposredno uporabo sile, pri tem pa zanemariti mednarodno pravo, kar lahko spodbuja avtoritarne sile drugod po svetu – zlasti Kitajsko glede Tajvana in Rusijo glede Ukrajine – k podobnim enostranskim posegom.

Čeprav je odstranitev Madura med delom Venezuelcev dobrodošla, nekateri analitiki opozarjajo na veliko tveganje nasilja, nestabilnosti in boja oboroženih frakcij za oblast, pri čemer ima ZDA slabe izkušnje z vsiljenimi spremembami režimov (denimo v Iraku, Afganistanu, na Haitiju).

Trumpova retorika o »Monroejevi doktrini«, grožnje latinskoameriškim voditeljem ter odkrito zanimanje za venezuelsko nafto in rude dodatno poglabljajo strah pred ameriškim hegemonizmom, slabijo pravila mednarodnega reda in povečujejo verjetnost, da bodo pravila, ki naj bi omejevala globalni kaos, začela razpadati – kar bi leto 2026 lahko zaznamovalo z novo fazo svetovne nestabilnosti.