»Venezueli ne grozi državljanska vojna«
Evropski poslanci pozivajo države članice Unije, naj Juana Guaidója priznajo kot legitimnega predsednika Venezuele.
Odpri galerijo
»Nič več diktature,« so na svoje plakate zapisali udeleženci sredinih protestov proti vladi Nicolása Madura. FOTO: Carlos Barria/Reuters
Danes, dan po protestih, ki so jih včeraj v Venezueli znova organizirali nasprotniki režima Nicolása Madura, so evropski poslanci venezuelskega opozicijskega voditelja in predsednika državnega zbora Juana Guaidója priznali kot edinega legitimnega predsednika Venezuele. O Venezueli se bodo na današnjem neformalnem srečanju pogovarjali tudi zunanji ministri držav Evropske unije.
Podlaga za priznanje Guaidója kot predsednika je 233. člen venezuelske ustave, ki pravi, da v primeru odsotnosti predsednika republike vodenje države prevzame predsednik državnega zbora, ki mora nato razpisati predčasne volitve.
Guaidó – kot prehodnega predsednika ga po poročanju madridskega El Paísa priznava več kot 60 držav – je včeraj ponovno poudaril, da je njegov prevzem predsedniške funkcije legitimen, saj se »predsedniške volitve lani niso zgodile«. Med tistimi, ki menijo, da so bile lanskoletne volitve nesvobodne in nelegitimne, je tudi Evropska unija, ki je za demokratični in legitimen državni organ priznala venezuelski državni zbor.
»Venezueli ne grozi državljanska vojna, kot govorijo nekateri. Zakaj? Ker si 90 odstotkov ljudi želi spremembe,« je Guaidó komentiral dogajanje v državi v telefonskem pogovoru za El País in dodal, da kljub temu obstaja tveganje za nasilje. »Sklicujoč se na število umorov na 100.000 prebivalcev je Caracas mesto z največ nasilja na svetu.«
Razpravljajoč o načrtih za prihodnost je Guaidó za španski časopis ponovil, da si bo skupaj s podporniki še naprej prizadeval za konec samovoljnega vladanja Nicolása Madura (ta je kot venezuelski predsednik prisegel 10. januarja) in za sestavo prehodne vlade, ki bo, tudi s pomočjo tujine, poskrbela za izboljšanje skrb vzbujajočega humanitarnega stanja v državi.
Podlaga za priznanje Guaidója kot predsednika je 233. člen venezuelske ustave, ki pravi, da v primeru odsotnosti predsednika republike vodenje države prevzame predsednik državnega zbora, ki mora nato razpisati predčasne volitve.
Guaidó – kot prehodnega predsednika ga po poročanju madridskega El Paísa priznava več kot 60 držav – je včeraj ponovno poudaril, da je njegov prevzem predsedniške funkcije legitimen, saj se »predsedniške volitve lani niso zgodile«. Med tistimi, ki menijo, da so bile lanskoletne volitve nesvobodne in nelegitimne, je tudi Evropska unija, ki je za demokratični in legitimen državni organ priznala venezuelski državni zbor.
Nove aretacije novinarjev
Po tem, ko so venezuelski organi pregona v torek prijeli dva čilska in dva francoska novinarja – sklicujoč se na informacije vodilnega sindikata venezuelskih novinarjev tiskovna agencija AFP poroča, da so Čilenca včeraj izgnali iz države, o Francozih pa ni novic –, so včeraj pridržali še tri novinarje, uslužbence španske tiskovne agencije EFE, in voznika, ki je spremljal enega od njih. Španska vlada od Caracasa zahteva njihovo takojšnjo izpustitev.
Po tem, ko so venezuelski organi pregona v torek prijeli dva čilska in dva francoska novinarja – sklicujoč se na informacije vodilnega sindikata venezuelskih novinarjev tiskovna agencija AFP poroča, da so Čilenca včeraj izgnali iz države, o Francozih pa ni novic –, so včeraj pridržali še tri novinarje, uslužbence španske tiskovne agencije EFE, in voznika, ki je spremljal enega od njih. Španska vlada od Caracasa zahteva njihovo takojšnjo izpustitev.
Nasilje ostaja resna grožnja
»Venezueli ne grozi državljanska vojna, kot govorijo nekateri. Zakaj? Ker si 90 odstotkov ljudi želi spremembe,« je Guaidó komentiral dogajanje v državi v telefonskem pogovoru za El País in dodal, da kljub temu obstaja tveganje za nasilje. »Sklicujoč se na število umorov na 100.000 prebivalcev je Caracas mesto z največ nasilja na svetu.«
Razpravljajoč o načrtih za prihodnost je Guaidó za španski časopis ponovil, da si bo skupaj s podporniki še naprej prizadeval za konec samovoljnega vladanja Nicolása Madura (ta je kot venezuelski predsednik prisegel 10. januarja) in za sestavo prehodne vlade, ki bo, tudi s pomočjo tujine, poskrbela za izboljšanje skrb vzbujajočega humanitarnega stanja v državi.
