Venezuelske zlate palice ostajajo v Londonu

Madurova vlada na višjem britanskem sodišču izgubila bitko za nadzor nad zlatom, ki ga hrani angleška centralna banka.
Fotografija: Vlada Nicolása Madura bo morala najti alternativno rešitev za svoje likvidnostne težave. Foto Jhonn Zerpa/Afp
Odpri galerijo
Vlada Nicolása Madura bo morala najti alternativno rešitev za svoje likvidnostne težave. Foto Jhonn Zerpa/Afp

Zlate palice, ki jih Venezuela hrani v trezorjih angleške centralne banke v Londonu, bodo vsaj še nekaj časa ostale tam. Tako je odločilo višje britansko sodišče, ki je v sporu med južnoameriško državo in banko presodilo, da ta ni dolžna izročiti palic vladi Nicolása Madura, ker jo britanska oblast ne priznava kot legitimno.

Odločitev sodišča predstavlja odmevno zmago za venezuelsko opozicijo na čelu z Madurovim tekmecem, prehodnim predsednikom države Juanom Guaidójem, ki se je aktivno zavzemala za to, da bi banka zadržala zlato v vrednosti slabe milijarde evrov in s tem preprečila revolucionarni oblasti v Caracasu, da bi denar pognala za krepitev svojega položaja v Venezueli. Madurova vlada je medtem trdila, da denar, ki ga je nameravala dobiti od prodaje zlata, potrebuje za nakupe medicinske opreme v boju proti covidu-19.

Poslopje angleške centralne banke v Londonu, kjer države hranijo zlato v vrednosti 220 milijard evrov. Foto: REUTERS/Toby Melville
Poslopje angleške centralne banke v Londonu, kjer države hranijo zlato v vrednosti 220 milijard evrov. Foto: REUTERS/Toby Melville


Boj za nadzor nad zlatimi rezervami ponazarja vse bolj negotove razmere v južnoameriški državi. Težave venezuelskega gospodarstva so se s pandemijo samo še poglobile, večletno padanje prihodkov od prodaje nafte – posledica slabega upravljanja, korupcije in v zadnjem času tudi mednarodnih sankcij – pa je izčrpalo zaloge deviznih rezerv, brez katerih Venezuela ne more uvažati hrane, zdravil in drugih osnovnih dobrin, ki jih ne proizvaja sama. Tako ji ne preostane dosti drugega, kot da devizne rezerve poveča s prodajo zlata – Iranu in drugim državam, ki z njo niso prekinile stikov.
 

Vprašanje legitimnosti


Primer je po poročanju otoških medijev britansko sodstvo postavil v neprijeten položaj, saj se je v osnovi nanašal na kompleksen političen spor v opustošeni karibski državi. Sodišče se je iz zagate rešilo tako, da se je vprašalo, kdo odloča o tem, ali je oblast neke države legitimna ali ni. Presodilo je, da so tovrstne odločitve v pristojnosti britanske vlade, ki je opozicijskega voditelja Juana Guaidója »nedvoumno« prepoznala kot legitimnega predsednika.

Juan Guaidó, ki ga britanska vlada prepoznavakot legitimnega voditelja Venezuele. Foto: Federico Parra/Afp
Juan Guaidó, ki ga britanska vlada prepoznavakot legitimnega voditelja Venezuele. Foto: Federico Parra/Afp


Sodišča ni prepričal argument odvetnikov venezuelske centralne banke, da britanska vlada kljub nestrinjanju z Madurovo vlado to še vedno priznava kot de facto legitimno oblast v Venezueli. To naj bi dokazovala odločitev Združenega kraljestva, da ne umakne svojega veleposlanika iz Caracasa, oziroma odslovi venezuelskega veleposlanika iz Londona. Sodišče po mnenju odvetnikov tudi ni upoštevalo razmer na terenu, kjer Madurova vlada nadzoruje vse državne institucije, zato so že napovedali, da se bo venezuelska centralna banka na odločitev pritožila.

Venezuelske zlate palice bodo medtem ostale v Londonu, kjer je shranjenih za 220 milijard evrov zlata. Madurova vlada pa bo morala najti alternativno rešitev za svoje likvidnostne težave.

Preberite še:

Komentarji: