Verska svoboda in ateizem v ZDA

New York – Očitno bodo to prazniki metafizičnega dvoboja, so se ob božičnem spopadu zabavali nekateri ameriški komentatorji, drugi pa so opozorili, da z zasukom družbe v desno religija postaja vse bolj pomembna tudi tam, kjer ne bi smela biti. Ateisti so se letos še posebej naveličali mesec dni dolgega božičnega vzdušja, ki ga sicer vzdržujejo predvsem trgovci. V Coloradu s plakati nasprotujejo javnim jaslicam, v petnajstih mestih po državi pa so objavili avtobusne oglase, na katerih piše »Ne verjamete v boga? Pridružite se klubu.« Po besedah predsednika organizacije Ameriški ateist Davida Silvermana se na milijone neverujočih na ta način želi postaviti zase in se upreti nazadnjaškim obtožbam, ki na račun ateizma prihajajo iz konservativnih krogov. »Vsako leto nas obtožujejo zarote proti božiču. Zato smo letos sklenili, da bomo verni desnici pokazali, kako je v resnici videti vojna proti božiču,« pravi Silverman.

Seveda se akcija marsikomu ni zdela zabavna. »Če ena religija napade drugo, se temu pravi pobožnjaški fanatizem. Če pa ateisti udarjajo po religiji, naj bi to bil piš razumske svežine,« je ugotavljal John W. Kennedy z največjega ameriškega spletnega portala o duhovnosti Belief.net. Po njegovih besedah je takšno razburjenje ob najbolj svetem dnevu kristjanov zaradi nekaj otroških napevov in motivov jaslic povsem neupravičeno, hkrati se je vprašal, od kod ateistom prepričanje, da imajo verniki težave z logiko. »Koncept razumnega stvarnika ni nič bolj čudaški kot predstava, da se je snov ob velikem poku pojavila iz absolutnega niča,« je zapisal.

»Vsiljevanje svojih prepričanj drugim je preprosto grobost,« je akcijo označila novinarka portala Salon.com Mary Elizabeth Williams. Po njenih besedah naduta kampanja ateistov zaudarja po enaki ozkosrčni in omejeni gotovosti, kot jo pogosto pripisujejo verskim nazadnjakom. »Vera in razum nista vedno v nasprotju, če nekdo prevzame verska prepričanja ali pa se samo zateka v varno udobje božičnih običajev, še ni avtomatično bedak, ki verjame v zgodbice,« je zapisala Williamsova, ki zase pravi, da prakticira vero, a hkrati trdno verjame v ločitev religije in države.

Na ohranjanje te temeljne ločnice je v Washington Postu opozorila Kathleen Kennedy Townsend, nečakinja pokojnega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Tega je zaradi slavne izjave, da ni katoliški kandidat za predsednika, temveč demokrat, ki je slučajno katolik, v svoji knjigi napadla Sarah Palin, ki upodablja konservativen del ameriške desnice, in mu očitala, da je bežal od svoje vere. »Toda moj stric in ustanovni očetje ZDA so razumeli, da bi verski preizkus za politične funkcije uničil ameriški težko priborjen ideal verske svobode, pomenil bi uradni pečat odobravanja za ene vere in ne za druge. Bojmo se samooklicanih krepostnežev, saj nas bodo zavedli,« je posvarila Kennedy Townsendova.