Viktor Orbán bo vsaj še eno leto član Evropske ljudske stranke
Zamrznitev članstva madžarske vladajoče stranke Fidesz v Evropski ljudski stranki je podaljšana za eno leto.
Odpri galerijo
Stranka Fidesz Viktorja Orbána vsaj za leto dni ostaja članica Evropske ljudske stranke. FOTO: Attila Kisbenedek/AFP
Kljub temu da je bil predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Donald Tusk na včerajšnji skupščini stranke madžarski članici izrazito nenaklonjen, udeleženci niso glasovali o izključitvi Fidesza. Namesto tega so zamrznitev članstva podaljšali za eno leto.
Po poročanju portala Euractiv je bilo skoraj celotno zasedanje skupščine EPP posvečeno vprašanju Fidesza, katerega članstvo v stranki po mnenju veliko njenih članic kazi njen ugled. Tusk je v svojem govoru izrazil dvom o tem, da Fidesz izpolnjuje pogoje članstva v EPP, in dejal, da bo na prihodnji skupščini aprila predstavil svoje predloge. Namignil je tudi, da bi bil lahko v začetku prihodnjega leta izredni kongres, na katerem bo EPP odločala o dokončni usodi Fidesza.
Članstvo stranke Viktorja Orbána v EPP je bilo zamrznjeno pred evropskimi volitvami lani, ko je Fidesz na svojih predvolilnih plakatih prikazal takratnega predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja kot sodelavca Georga Sorosa, poslovneža judovskega rodu, ki je stalna tarča napadov madžarske vladajoče stranke. V praksi zamrznitev pomeni, da se člani Fidesza ne smejo udeleževati strankarskih sestankov, nimajo glasovalnih pravic in ne morejo kandidirati za položaje.
Po zamrznitvi članstva je EPP Fideszu postavila pogoje, naj nemudoma preneha kampanjo lažnih novic, uperjeno proti Junckerju, in naj razčisti nerešena pravna vprašanja glede Srednjeevropske univerze, privatne univerze v Sorosevi lasti. To so zaradi pritiska madžarske vladajoče stranke iz Budimpešte preselili na Dunaj.
Ustanovljen je bil tudi tako imenovani odbor modrecev, ki je zadolžen za spremljanje in ocenjevanje izpolnjevanja teh pogojev. Vendar pa odbor, ki ga sestavljajo nekdanji predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, nekdanji avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering, o izpolnjevanju pogojev ni predstavil enotnega mnenja.
Ta neenotnost odseva vse bolj izrazit razkol v celotni EPP. Zmernejše članice, zlasti iz severne in severozahodne Evrope, želijo izločiti populistični Fidesz, vendar pa ima ta številne zaveznike. Med njimi je še posebej glasen vodja Slovenske demokratske stranke Janez Janša, ki se je na kongresu EPP v Zagrebu novembra lani navduševal nad uspešnostjo Fidesza in trdil, da nima smisla kaznovati najuspešnejše članice v skupini.
EPP se je torej znašla pred neljubo izbiro – ali tolerirati vse bolj skrajne članice ali tvegati odhod dela stranke k populistični desnici, ki vse bolj konkurira tradicionalnim strankam, na katero pa očitno še nima odgovora.
Po poročanju portala Euractiv je bilo skoraj celotno zasedanje skupščine EPP posvečeno vprašanju Fidesza, katerega članstvo v stranki po mnenju veliko njenih članic kazi njen ugled. Tusk je v svojem govoru izrazil dvom o tem, da Fidesz izpolnjuje pogoje članstva v EPP, in dejal, da bo na prihodnji skupščini aprila predstavil svoje predloge. Namignil je tudi, da bi bil lahko v začetku prihodnjega leta izredni kongres, na katerem bo EPP odločala o dokončni usodi Fidesza.
Članstvo stranke Viktorja Orbána v EPP je bilo zamrznjeno pred evropskimi volitvami lani, ko je Fidesz na svojih predvolilnih plakatih prikazal takratnega predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja kot sodelavca Georga Sorosa, poslovneža judovskega rodu, ki je stalna tarča napadov madžarske vladajoče stranke. V praksi zamrznitev pomeni, da se člani Fidesza ne smejo udeleževati strankarskih sestankov, nimajo glasovalnih pravic in ne morejo kandidirati za položaje.
Predsednik evropskega sveta Donald Tusk nad madžarsko stranko Fidezs ni navdušen. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Neenotnost v EPP
Po zamrznitvi članstva je EPP Fideszu postavila pogoje, naj nemudoma preneha kampanjo lažnih novic, uperjeno proti Junckerju, in naj razčisti nerešena pravna vprašanja glede Srednjeevropske univerze, privatne univerze v Sorosevi lasti. To so zaradi pritiska madžarske vladajoče stranke iz Budimpešte preselili na Dunaj.
Ustanovljen je bil tudi tako imenovani odbor modrecev, ki je zadolžen za spremljanje in ocenjevanje izpolnjevanja teh pogojev. Vendar pa odbor, ki ga sestavljajo nekdanji predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, nekdanji avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering, o izpolnjevanju pogojev ni predstavil enotnega mnenja.
Ta neenotnost odseva vse bolj izrazit razkol v celotni EPP. Zmernejše članice, zlasti iz severne in severozahodne Evrope, želijo izločiti populistični Fidesz, vendar pa ima ta številne zaveznike. Med njimi je še posebej glasen vodja Slovenske demokratske stranke Janez Janša, ki se je na kongresu EPP v Zagrebu novembra lani navduševal nad uspešnostjo Fidesza in trdil, da nima smisla kaznovati najuspešnejše članice v skupini.
EPP se je torej znašla pred neljubo izbiro – ali tolerirati vse bolj skrajne članice ali tvegati odhod dela stranke k populistični desnici, ki vse bolj konkurira tradicionalnim strankam, na katero pa očitno še nima odgovora.
