Violeta Bulc: »Zavračam kritike glede pravnega mnenja«
Slovenska komisarka opozorila Junckerja in Timmermansa na odzive na razkritje pravniškega pritrjevanja slovenskim argumentom
Odpri galerijo
Violeta Bulc, evropska komisarka, Miro Cerar, nekdanji predsednik vlade Republike Slovenije, in Jean-Claude Juncker, Ljubljana, 3. marca 2017. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Bruselj - Evropska komisarka Violeta Bulc je odločno zavrnila očitke, da glede arbitraže v bruseljskih postopkih ni naredila dovolj za uveljavitev slovenskih interesov.
»Obakrat, ko je bila zadeva obravnavana na zasedanju evropske komisije, sem zastopala slovenska stališča, pojasnjevala zgodovinski okvir in posledice, ki so pričakovane,« je povedala. Po obeh obravnavah je evropska komisija objavila skupno stališče, da od Hrvaške in Slovenije pričakuje uresničitev razsodbe.
Bulčeva se je danes pogovarjala o tej temi s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in njenim prvim podpredsednikom, ki je pristojen za vladavino pravo, Fransom Timmermansom. Nujno sporočilo da je bilo jasno: »Pričakujemo izvedbo arbitražne razsodbe.« Glede tega po njenih besedah naj ne bi bilo nobenega dvoma.
Tak sklep komisarjev je bil lani že dvakrat javno objavljen, po zasedanjih evropske komisije 4. julija in 20. decembra. Večkrat so ga njeni vodilni predstavniki potrdili z izjavami. Bulčeva je Junckerja in Timmermansa opozorila na odzive na objavo mnenja pravne službe evropske komisije, ki pritrjuje argumentaciji Slovenije.
Sama razlogov, zakaj Juncker ni upošteval pravnega mnenja in ni pripravil obrazloženega mnenja v skladu z njim, od njega ni slišala. Pojasnila pa je, da je bil v postopkih na nižji ravni predlagan sklep slabši od molka. Ker je eden od udeležencev izrazil zadržek in zahteval razpravo o njem na kolegiju komisarjev, Juncker teme sploh ni uvrstil na dnevni red.
Kot smo že poročali, je bil dva dni prej na sestanku šefov kabinetov komisarjev (v bruseljskem žargonu se imenuje hebdo), ki pripravljajo zasedanje komisarjev, na mizi predlog: »Unija nima pristojnosti za določanje meje med dvema članicama. Podajanje stališča v postopku ne bi bilo primerno, ker bi ogrozilo zmožnost delovanja evropske komisije kot poštenega posrednika v poskusu pomoči pri doseganju rešitve na sporazumni podlagi.«
Bulčeva konkretnih notranjih postopkov v evropski komisiji, ki so bili razkriti in so pojasnili potek dogodkov, ni hotela komentirati.
Je pa opozorila, da je evropska komisija v okviru postopka pred sodiščem EU še lahko zaprošena, da poda svoje mnenje.
Nezanemarljiv je političen kontekst zadeve. »V Bruslju se opaža, da vstopamo v volilno leto, je povedala. Omenila je, da Juncker prihaja iz Evropske ljudske stranke (EPP) – v njej je tudi hrvaški premier Andrej Plenković - in da je v njihovi parlamentarni skupini »kar nekaj slovenskih poslancev«.
»Obakrat, ko je bila zadeva obravnavana na zasedanju evropske komisije, sem zastopala slovenska stališča, pojasnjevala zgodovinski okvir in posledice, ki so pričakovane,« je povedala. Po obeh obravnavah je evropska komisija objavila skupno stališče, da od Hrvaške in Slovenije pričakuje uresničitev razsodbe.
Bulčeva se je danes pogovarjala o tej temi s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in njenim prvim podpredsednikom, ki je pristojen za vladavino pravo, Fransom Timmermansom. Nujno sporočilo da je bilo jasno: »Pričakujemo izvedbo arbitražne razsodbe.« Glede tega po njenih besedah naj ne bi bilo nobenega dvoma.
Tak sklep komisarjev je bil lani že dvakrat javno objavljen, po zasedanjih evropske komisije 4. julija in 20. decembra. Večkrat so ga njeni vodilni predstavniki potrdili z izjavami. Bulčeva je Junckerja in Timmermansa opozorila na odzive na objavo mnenja pravne službe evropske komisije, ki pritrjuje argumentaciji Slovenije.
Sama razlogov, zakaj Juncker ni upošteval pravnega mnenja in ni pripravil obrazloženega mnenja v skladu z njim, od njega ni slišala. Pojasnila pa je, da je bil v postopkih na nižji ravni predlagan sklep slabši od molka. Ker je eden od udeležencev izrazil zadržek in zahteval razpravo o njem na kolegiju komisarjev, Juncker teme sploh ni uvrstil na dnevni red.
Kot smo že poročali, je bil dva dni prej na sestanku šefov kabinetov komisarjev (v bruseljskem žargonu se imenuje hebdo), ki pripravljajo zasedanje komisarjev, na mizi predlog: »Unija nima pristojnosti za določanje meje med dvema članicama. Podajanje stališča v postopku ne bi bilo primerno, ker bi ogrozilo zmožnost delovanja evropske komisije kot poštenega posrednika v poskusu pomoči pri doseganju rešitve na sporazumni podlagi.«
Bulčeva konkretnih notranjih postopkov v evropski komisiji, ki so bili razkriti in so pojasnili potek dogodkov, ni hotela komentirati.
Je pa opozorila, da je evropska komisija v okviru postopka pred sodiščem EU še lahko zaprošena, da poda svoje mnenje.
Nezanemarljiv je političen kontekst zadeve. »V Bruslju se opaža, da vstopamo v volilno leto, je povedala. Omenila je, da Juncker prihaja iz Evropske ljudske stranke (EPP) – v njej je tudi hrvaški premier Andrej Plenković - in da je v njihovi parlamentarni skupini »kar nekaj slovenskih poslancev«.
