Visoka udeležba Kataloncev na simboličnem glasovanju

Ljubljana - Po vseh zapletih v uradni Barceloni in stopnjevanju napetosti z Madridom so Katalonci danes vendarle »zgodovinsko« odgovarjali na vprašanji: Ali naj Katalonija postane država? In če da, ali naj bo neodvisna?

Izidi bodo uradno znani danes, a že sinoči je bilo jasno, da je do 18. ure na približno 6700 glasovalnih mestih v 1317 volilnih središčih svoje glasove oddalo več kot 1,977 milijona Kataloncev.

Visoka udeležba na simboličnem glasovanju, ki ga je ustavno sodišče v Madridu prepovedalo in so ga izvedli s pomočjo 40.000 prostovoljcev, je znak, da Katalonci hočejo politično sodelovati v osamosvojitvenem procesu, ki ga vodi predsednik Artur Mas. Že z oddajo glasov so Madridu sporočili, da tako kot je bilo do zdaj, v prihodnje ne more več biti.

»Verjamem, da smo Katalonci še močnejši«

V moderni Evropi ni primerljivega gibanja, ki bi bil po zanosu in radikalnosti primerljiv s katalonskim, pravi Vicent Partal, prvi človek spletnega časopisa Vilaweb, ki je pred več kot dvema desetletjema pokrival osamosvajanje Slovenije.

Kljub vedno novim oviram Madrida in prepovedim ustavnega sodišča, navzlic močni propagandi in strašenju s kaznijo zaradi državljanske nepokorščine so Katalonci danes prišli glasovat o svoji politični prihodnosti. Čeprav je vrednost glasovanja le simbolična, bodo končni izidi povedno sporočilo politiki; domači in Madridu.

Težnje Kataloncev po neodvisnosti so prastare, v moderni Španiji so se okrepile pred štirimi leti, ko je ustavno sodišče korenito poseglo v novi statut o avtonomiji. Da je to storilo potem, ko so ga bili Katalonci že potrdili na referendumu in je bil sprejet tako v regionalnem kot tudi v španskem parlamentu, je bilo po Partalu razumeti kot »pravosodni državni udar«.

Odtlej se je osamosvojitveno gibanje pospešeno krepilo, odnos med Barcelono in Madridom pa zaostroval. Današnja oblika glasovanja je resda samo zvodenela različica želenega posvetovalnega glasovanja, za nameček prepovedana, in vendar je signal, da so spremembe v Španiji neizogibne.

Pooblaščenka španske vlade v 7,5-milijonski Kataloniji María de los Llanos de Luna je še v četrtek poslala pismo katalonskim ravnateljem srednjih šol, pa tudi županom, vodjem občinskih ustanov in regionalnim ministrom, da bi jih opomnila, kako je ustavno sodišče začasno prepovedalo glasovanje o neodvisnosti.

Zato »odpiranje šolskih, občinskih prostorov in stavb regionalne vlade za glasovanje pomeni očitno nasprotovanje odločitvi sodišča«. Tudi namestnica španskega predsednika vlade Soraya Sáenz de Santamaría je tik pred današnjim 9N pozvala katalonskega predsednika Arturja Masa, naj ne sili nikogar k nepokorščini.

Ni grozila s konkretnimi posledicami, pač pa ga je posvarila, naj ne »ustvarja nestabilnosti in sproža dvomov med ljudmi, ali naj spoštujejo zakon ali ne, ali naj si nakopljejo probleme ali ne. Previdnost ni slabo priporočilo. Predsednika in regionalno vlado v Barceloni sem prosila, naj premislijo o vsem.« Očitno je, da je niso poslušali.

Premalo demokracije

Da je Španija v razmerju do Katalonije: ob prepovedi vsakršne oblike glasovanja o neodvisnosti samo pokazala, »kako ni vredna oznake demokratična država«, je za Delo poudaril Toni Strubell, avtor knjige What Catalans Want. »Mi, Katalonci, smo hoteli izpeljati pravi demokratični referendum, na katerem bi se pokazalo, ali želimo po vsem, kar se nam je zgodilo, še naprej vztrajati v španskem okviru ali ne. Osrednja vlada v Madridu ni spoštovala ničesar.

Uporabila je vsa svoja sredstva, da bi nam prepovedala svobodo izražanja in človekove pravice. Nobenih pogojev ni bilo, da bi lahko izpeljali referendum, kajti v Madridu so vse preprečili. Nikakršne uradne publicitete ni smelo biti, tudi uradnih volilnih registrov ni bilo, da ne govorim o pristranskosti španskega radia, na primer: med petdesetimi mnenji, ki so jih podajali v debatah pred glasovanjem, ni niti eno branilo katalonske pozicije. Kljub temu so ljudje zmogli premagati strah, ki ga je širila španska vlada, in so kolikor toliko normalno glasovali. Ni nepomembno, da je bilo v kraju, kjer živim, do mest glasovanja možno dostopati samo z avtobusom, saj so precej oddaljena. Verjamem, da smo Katalonci zdaj samo še močnejši in smo dobili nov osamosvojitveni zagon.«

Današnje dogajanje v Kataloniji je spremljajo več kot 700 novinarjev, polovica med njimi je bila tujih. Med mednarodnimi opazovalci, ki so bedeli nad glasovanjem, je bil tudi Peter Vilfan iz Slovenije. Odgovori na obe zastavljeni vprašanji - Ali naj Katalonija postane država? In če da, ali naj bo neodvisna? -, bi lahko nakazali, kateri od treh možnih scenarijev bo zelo verjetna politična pot v prihodnost: neodvisnost, federalizem ali status quo.

Namestnica predsednika španske vlade Soraya Sáenz de Santamaría je v petek resda že vnaprej opozorila, da ne bo položaj katalonskega predsednika, najsi bo razplet 9N takšen ali drugačen, »v prihodnjih morebitnih pogajanjih nič močnejši«. Pričakovati je, da bo Mas že takoj danes poslal pismo premieru Marianu Rajoyu v Madrid.