Vlomilci iz Stasijevega muzeja ukradli zlatnino in odlikovanja
Izginili sta tudi medalji Karla Marxa in Vladimirja Iljiča Lenina.
Odpri galerijo
Glavni vhod v Stasijev muzej v Berlinu, v stavbi, kjer je nekoč bil sedež Stasija in ministrstva za državno varnost DDR. Foto Nick-d/Wikipedia
Uslužbenec muzeja zloglasne tajne policije nekdanje Vzhodne Nemčije Stasi (Stadtsicherheit, Služba državne varnosti) v Berlinu je včeraj zjutraj, ko je prišel odpirat muzej za obiskovalce, naletel na razbite steklene vitrine in takoj obvestil policijo. Izkazalo se je, da so v noči s sobote na nedeljo muzej obiskali vlomilci, ki so si pot v prostore muzeja utrli skozi okno v prvem nadstropju, ki so ga zlomili, poroča nemški Die Welt.
Iz razbitih vitrin so izginila najvišja odlikovanja nekdanje DDR – med njimi tudi red Karla Marxa in red Vladimirja Iljiča Lenina – in precej zlatega nakita. Nakit je bil del tistega, kar je nekdanji Stasi zaplenil sumljivim ali kaznovanim državljanom nekdanje DDR. Po padcu vzhodnonemškega režima in po združitvi obeh Nemčij so zaplenjene vredne predmete vrnili lastnikom, če so te našli. Predmete, katerih lastnikov ni bilo mogoče najti, pa je država deponirala in jih del posodila berlinskemu muzeju.
Vlomilci so skupno uničili tri vitrine. Iz njih so po besedah direktorja muzeja Jörga Drieselmanna ukradli več odlikovanj visoke muzejske vrednosti, med ukradenim nakitom pa je bilo največ prstanov, ura in zapestnica. Ker sicer v muzeju ne hranijo posebnih dragotin, jih je vlom presenetil in porušil njihov občutek varnosti, pravi Drieselmann.
Muzej Stasija so uredili v Stavbi številka 1 na območju nekdanje centrale ministrstva za državno varnost bivše DDR. V tej stavbi je bil v resnici sedež Stasija od začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do propada DDR, ko so jo leta 1990 zasedli demonstranti. Teden dni po zasedbi so predstavniki nekdanje oblasti skupaj s predstavniki zagovornikov državljanskih pravic sklenili, da je treba v stavbi urediti raziskovalno in spominsko središče stalinizma nekdanje DDR. Že jeseni leta 1990 je tako v njej začelo delovati raziskovalno in spominsko središče Normannenstrasse s stalno razstavo Proti spanju razuma. Od takrat je Stavba številka 1 javnosti dostopna kot muzej, ki se je pozneje preimenoval v Stasijev muzej. Osrednji del muzeja predstavlja v celoti ohranjeno nadstropje z originalno opremljenimi pisarnami zadnjega ministra DDR, pristojnega za državno varnost, Ericha Mielkeja.
Stalna razstava v Stasijevem muzeju v Berlinu. FOTO: Pawel Kopczynski/Reuters
Iz razbitih vitrin so izginila najvišja odlikovanja nekdanje DDR – med njimi tudi red Karla Marxa in red Vladimirja Iljiča Lenina – in precej zlatega nakita. Nakit je bil del tistega, kar je nekdanji Stasi zaplenil sumljivim ali kaznovanim državljanom nekdanje DDR. Po padcu vzhodnonemškega režima in po združitvi obeh Nemčij so zaplenjene vredne predmete vrnili lastnikom, če so te našli. Predmete, katerih lastnikov ni bilo mogoče najti, pa je država deponirala in jih del posodila berlinskemu muzeju.
Preberite tudi:
Stasi zasledoval Ratzingerja
Odmevi svinčenih časov
Stasi zasledoval Ratzingerja
Odmevi svinčenih časov
Vlomilci so izpraznili tri vitrine
Vlomilci so skupno uničili tri vitrine. Iz njih so po besedah direktorja muzeja Jörga Drieselmanna ukradli več odlikovanj visoke muzejske vrednosti, med ukradenim nakitom pa je bilo največ prstanov, ura in zapestnica. Ker sicer v muzeju ne hranijo posebnih dragotin, jih je vlom presenetil in porušil njihov občutek varnosti, pravi Drieselmann.
Pisarna zadnjega ministra nekdanje DDR za državno varnost Ericha Mielkeja v Stasijevem muzeju v Berlinu. FOTO: Pawel Kopczynski/Reuters
Muzej Stasija so uredili v Stavbi številka 1 na območju nekdanje centrale ministrstva za državno varnost bivše DDR. V tej stavbi je bil v resnici sedež Stasija od začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do propada DDR, ko so jo leta 1990 zasedli demonstranti. Teden dni po zasedbi so predstavniki nekdanje oblasti skupaj s predstavniki zagovornikov državljanskih pravic sklenili, da je treba v stavbi urediti raziskovalno in spominsko središče stalinizma nekdanje DDR. Že jeseni leta 1990 je tako v njej začelo delovati raziskovalno in spominsko središče Normannenstrasse s stalno razstavo Proti spanju razuma. Od takrat je Stavba številka 1 javnosti dostopna kot muzej, ki se je pozneje preimenoval v Stasijev muzej. Osrednji del muzeja predstavlja v celoti ohranjeno nadstropje z originalno opremljenimi pisarnami zadnjega ministra DDR, pristojnega za državno varnost, Ericha Mielkeja.
