Iran naj bi še danes pakistanskim posrednikom posredoval odgovor

Ameriški predsednik je dejal, da so pogovori med Washingtonom in Teheranom »zelo dobri« ter da je zelo mogoče, da bodo dosegli dogovor.

Galerija

FOTO: AFP

R. I., STA

7. 5. 2026 | 07:00

7. 5. 2026 | 11:46

6:21

A+A-

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da so pogovori med Washingtonom in Teheranom »zelo dobri« ter da je zelo mogoče, da bodo dosegli dogovor. Po navedbah Bele hiše in ameriških medijev naj bi pogajalci prek pakistanskih posrednikov usklajevali okvir sporazuma s 14 točkami, Trump pa si želi dogovor doseči še pred koncem prihodnjega obiska Kitajske, poroča Al Džazira.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je sporočil, da Iran še ni podal uradnega odgovora na zadnji ameriški predlog, vendar prek Pakistana še naprej izmenjuje diplomatska sporočila. Iran tako predlog še proučuje, tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmaeil Baghaei je dejal, da bo Teheran odgovor posredoval Pakistanu po »dokončnem oblikovanju stališč«.

Kot piše Al Džazira, naj bi Iran odgovor pakistanskim posrednikom posredoval še danes. Pakistansko zunanje ministrstvo je izrazilo optimizem, da je dogovor med Iranom in ZDA blizu, in dodalo, da bi jim bilo »v čast«, če bi bil podpisan v Islamabadu.

Iran zanika napad na južnokorejsko ladjo v Hormuški ožini

Iran je zavrnil odgovornost za eksplozijo in požar na južnokorejski tovorni ladji HMM Namu v Hormuški ožini, potem ko je Washington za napad obtožil Teheran. Iransko veleposlaništvo v Seulu je sporočilo, da je Hormuška ožina zaradi konflikta z ZDA in Izraelom del iranske »obrambne geografije«, ter opozorilo, da lahko neupoštevanje varnostnih razmer vodi v incidente.

Ameriški predsednik Donald Trump je po napadu pozval Južno Korejo, naj se pridruži ameriški pomorski operaciji za zaščito ladijskega prometa v Hormuški ožini. Seul je napovedal, da bo sodelovanje preučil, vendar so ZDA operacijo kmalu zatem prekinile zaradi možnosti dogovora z Iranom o končanju vojne.

Iran ZDA težko zaupa

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom poudaril, da Iran ZDA težko zaupa, saj so po njegovih besedah pogajanja spremljali vojaški pritiski in napadi.

Ključni odprti vprašanji ostajata iranski jedrski program in nadzor nad Hormuško ožino. Teheran vztraja, da je bogatenje urana njegova neodtujljiva pravica, medtem ko Washington zahteva omejitve jedrskega programa in ponovno odprtje pomorske poti skozi Hormuško ožino. Trump je pri tem opozoril, da bi se v primeru neuspeha diplomacije bombardiranje Irana lahko nadaljevalo »v precej večjem obsegu«.

Nadaljevanje napadov v Libanonu

Kljub aprilskemu premirju med Izraelom in Libanonom se napadi nadaljujejo. Izraelska vojska je izvedla več zračnih napadov na jugu Libanona, med drugim na območji Habouša in Erzija, pri čemer sta bili po navedbah libanonske tiskovne agencije ubiti najmanj dve osebi. Obstreljevanje je bilo prijavljeno tudi v krajih Aita al Šab in Ramja.

Izraelska vojska je obenem sporočila, da so bili v napadu z eksplozivnim brezpilotnim letalnikom na jugu Libanona ranjeni štirje izraelski vojaki. Izraelska vojska tudi trdi, da je v sredinem napadu na južno predmestje Bejruta ubila poveljnika elitne enote Radvan gibanja Hezbolah.

Na družbenih omrežjih se je pojavila tudi fotografija izraelskega vojaka, ki oskrunja kip Device Marije v pretežno krščanskem mestu Debel, kar je sprožilo dodatne odzive v Libanonu, navaja Al Džazira.

Bejrut FOTO: AFP

Kakšne so dejanske možnosti za dogovor?

Trump je z začasno ustavitvijo operacije Projekt svoboda, namenjene zaščiti ladijskega prometa skozi Hormuško ožino, spodbudil optimizem na trgih in pričakovanja o diplomatskem preboju, poroča BBC. A kljub temu ostajajo resni dvomi o možnosti hitrega dogovora.

Del ameriških uradnikov po navedbah Axiosa ni prepričan, da bi iransko vodstvo lahko doseglo soglasje o sporazumu, medtem ko je iranski poslanec Ebrahim Rezaei ameriški predlog označil za »seznam želja« in opozoril, da je Teheran pripravljen odgovoriti, če ZDA ne bodo ponudile ustreznih koncesij.

Tudi analitiki opozarjajo na previdnost. Grant Rumley, nekdanji svetovalec za Bližnji vzhod v administracijah Joeja Bidna in Donalda Trumpa, je za BBC dejal, da so se podobna pogajanja že večkrat sesula tik pred dogovorom, morebitni memorandum pa bi pomenil predvsem začetni okvir za nadaljnja pogajanja. Dodatna vprašanja odpira tudi sama ustavitev Projekta svoboda, saj analitiki opozarjajo, da je imela omejen učinek, ladjarji pa zaradi varnostnih tveganj niso bili pripravljeni uporabljati poti skozi Hormuško ožino niti pod ameriško zaščito.

Donald Trump FOTO: Kylie Cooper/Reuters

Vpliv na razmere v Gazi

Analitiki ocenjujejo, da bi morebitni dogovor lahko pomembno vplival tudi na razmere v Gazi. Egiptovski diplomatski viri za Al Džaziro ocenjujejo, da bi ZDA po dogovoru z Iranom več pozornosti znova namenile pritisku za nadaljevanje pogajanj med Izraelom in Hamasom.

Možnost dogovora med ZDA in Iranom je sicer vplivala tudi na finančne in energetske trge, pri čemer je Trump rekordno rast borz izpostavil kot dokaz »cvetočega« gospodarstva. Vlagatelji so optimistično reagirali na pričakovanja o morebitnem preboju v pogajanjih ter umiritvi razmer v Hormuški ožini.

Kljub temu stroški energentov ostajajo visoki: povprečna cena bencina v ZDA znaša 4,48 dolarja za galono (3,78 litra), ameriška gospodinjstva pa po podatkih centralne banke Federal Reserve pričakujejo najvišjo inflacijo hrane in energije po letu 2022. Ladjarji in azijske države obenem opozarjajo na visoke stroške zavarovanj, motnje v dobavi ter povečana tveganja za energetsko varnost.